Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
30. 11. 2015,
13.14

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Dušan Mramor davki

Ponedeljek, 30. 11. 2015, 13.14

6 let, 6 mesecev

Gospodarska zbornica: Ni res, da bo vlada razbremenila srednji razred

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Vlada s predlogom za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje mejo med drugim in tretjim davčnim razredom z zdajšnih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove.

Z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ se za dve leti davčno razbremenjuje srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda. "Razbremenjenih bo 12 odstotkov oziroma 114.740 davčnih zavezancev v višini okoli 200 evrov letno," je na novinarski konferenci poudaril Mramor, ki poudarja, da je vlada znižala obdavčitev tistega dela prebivalstva, ki je v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno obdavčen.

To so po njegovih besedah tisti, ki prejemajo plačo, višjo od 1,5-kratnika povprečne plače, ki je septembra znašala 1.522,07 evra bruto oziroma 994,90 evra neto.

Vlada s predlogom za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje mejo med drugim in tretjim davčnim razredom z zdajšnjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, ohranja pa se nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra.

Kdo v Sloveniji plačuje nadpovprečne davke? Vlada navaja, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU (za leto 2012 v Sloveniji 37,6 odstotka BDP, v EU 39,4 odstotka), a ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih na delo pri dohodkih, višjih od približno 1,5-kratnika povprečne plače.

"Vzeli si bomo čas, v katerem bomo predloge prediskutirali z različnimi interesnimi skupinami ter našli ustrezne rešitve," je danes dejal Mramor.

Doslej je sicer že bilo sprejetih 13 zakonov s področja davkov, za enega se je pravkar končala javna obravnava, v soboto sprejeti predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ pa je vlada ravno poslala v zakonodajni postopek.

Ne spreglejte