Volitve 2026
Robert Golob
Sobota, 14. 3. 2026, 17.31
1 teden, 4 dni
Golob: Učili so me, da v politiki tega ne smeš nikoli narediti. Rekel sem, da bom drugačen.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,19
V intervjuju je predsednik vlade med drugim spregovoril o ključnih dosežkih njegovega mandata in ukrepih, ki med nekaterimi veljajo za nepriljubljene, o zaključku predvolilne kampanje, vstopu v politiko, očitkih opozicije, razliki med zdajšnjo in prejšnjimi koalicijami ter prihodnosti Slovenije.
Predsednik vlade Robert Golob je v obsežnem intervjuju za Delo odgovoril na očitke o oblastni aroganci, za katere pravi, da je šlo včasih preprosto za šum v komunikaciji, včasih pa je treba delovati tudi odločno in z elementom presenečenja. "To ni aroganca. To je včasih edini način, da stvari premakneš," je dejal. Ob tem je poudaril, da težav s priznanjem napak nima: "Res pa je, da so me mnogi učili, da v politiki tega ne smeš nikoli narediti. Jaz pa sem si rekel: bom pa drugačen. Napake priznam. Zakaj? Ker verjamem, da se takrat, ko napako priznaš, iz nje lahko nekaj naučiš."
V intervjuju je predsednik vlade med drugim spregovoril o ključnih dosežkih svojega mandata in ukrepih, ki med nekaterimi veljajo za nepriljubljene, o zaključku predvolilne kampanje, vstopu v politiko, očitkih opozicije, razliki med zdajšnjo in prejšnjimi koalicijami ter prihodnosti Slovenije.
"Dostikrat rečem, da je svet dobesedno podivjal"
Ob bližajočem se koncu predvolilne kampanje je predsednik vlade izpostavil, da je vsaka kampanja zelo naporno, tudi ta ni izjema. "Nekateri pravijo, da je najbolj umazana doslej. Prvič vstopam v kampanjo kot predsednik vlade, zato o tem težko sodim. Imam pa dober občutek."
V politiko je vstopil iz gospodarstva, ključno razliko med vodenjem podjetja in vlade pa vidi v tem, da v podjetju obstaja skupen cilj, v politiki pa ima vsaka stranka, tudi minister ali funkcionar, svoj politični cilj, zaradi česar je potrebnega bistveno več usklajevanja. "V podjetju aparat oddela svoje naloge. V državi malo manj. Več napora je potrebnega, da se stvari izvedejo," meni.
Spregovoril je tudi o spremembah tako v Sloveniji kot v svetu, ki so se začele dogajati po pandemiji covida-19, še posebej pa v zadnjih dveh letih. "Dostikrat rečem, da je svet dobesedno podivjal. V takih razmerah je za našo državo ključno, da smo izjemno dobro umeščeni v mednarodnem prostoru. Najprej v Evropi, v jedrni Evropi, potem pa tudi v svetu. Ko rečem v svetu, mislim na globalni prostor, ki vključuje ne samo globalni jug, ampak tudi Kitajsko in druge večje države. Ta umestitev nam je uspela tudi po zaslugi zelo uspešnega članstva v varnostnem svetu Združenih narodov," je izpostavil.
Premier Golob ključno razliko med zdajšnjo in prejšnjimi koalicijami vidi v tem, da se niso ustrašili in niso začeli taktizirati.
Bi v primeru zmage na volitvah zmanjšal število ministrstev?
Odgovoril je tudi na vprašanje, ali bi v primeru zmage na volitvah zmanjšal število ministrstev, saj mu njihovo preveliko število očita opozicija. Dejal je, da je na začetku mandata verjel, da bo več ministrov lahko delovalo bolj učinkovito, proti koncu leta 2023 pa je koalicijo seznanil z željo, da bi število ministrstev zmanjšali. "Nisem bil uslišan. V pogovorih o novi vladi bi si vendarle želel, da število resorjev zmanjšamo. Ne zaradi razlogov, ki jih navaja opozicija – denimo števila zaposlitev. Predvsem zaradi večje operativnosti," je pojasnil.
Ključno razliko med zdajšnjo in prejšnjimi koalicijami premier vidi v tem, da se niso ustrašili in niso začeli taktizirati: "Dali smo v višjo prestavo, zagrizli do konca in dokazali sebi in vsem drugim, da zmoremo izpeljati spremembe." Razlog, da so preživeli vsa štiri leta mandata, pa vidi v tem, da so bili storilnostno uspešni. "Če bi taktizirali, bi se lahko začeli napadati med seboj in bi koalicija morda tudi razpadla." Kljub številnim uspešno izpeljanim projektom in ukrepom pa priznava, da jim je zmanjkalo časa za pomoč malim in srednjim podjetjem, pa tudi za gradnjo stanovanj.
V tem mandatu se je o odgovornosti in vodenju vlade naučil predvsem to, da obstaja vtis, da ima predsednik vlade v rokah največ vzvodov, pa tudi odgovornosti pred ljudmi. "Obstajajo pa neodvisne institucije, ki so sicer del izvršne oblasti, a v praksi na svoje delovanje ne pustijo vplivati nikomur – ne politikom, ne ministrom, ne predsedniku vlade. Takšne institucije lahko izvajajo politike, ki niso nujno v skladu z usmeritvami vlade," je dejal in dodal, da vlada oziroma predsednik vlade pogosto nima neposrednega vpliva na njihovo delovanje.
Za prihodnost Slovenija si želi, da bi živeli v državi, kjer je zadovoljstvo z življenjem veliko. "Da bi to dosegli, potrebujemo več zaupanja v institucije in več medsebojnega zaupanja v družbi. Hkrati pa si želim, da bi znali prevzeti tudi del vizije, ki jo vidimo v državah, kot je Singapur," je poudaril. Singapur namreč vidi kot državo, ki v izbranih panogah sistematično gradi svojo globalno konkurenčnost in je pri tem zelo uspešna. "Verjamem, da lahko Slovenija stopi na takšno pot in da lahko prve pomembne korake v tej smeri naredimo že do konca leta 2026," je sklenil.
