Petek, 7. 7. 2023, 10.17
9 mesecev, 3 tedne
Golob prihodnji teden na prvi uradni obisk v Zagreb. Kaj je v ozadju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,39
Premier Robert Golob se bo prihodnji petek podal na svoj prvi uradni obisk v Zagreb, kjer se bo sestal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Kot so za Siol.net pojasnili v premierjevem kabinetu, bo v ospredju njegovega obiska solidarnostni sporazum med državama za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom, ki naj bi ga zdaj končno podpisali. Premierja bosta verjetno naslovila tudi vprašanje nezakonitih migracij na balkanski poti in razmere na Zahodnem Balkanu nasploh, drugih pomembnejših premikov pri reševanju odprtih vprašanj med državama pa ni pričakovati.
Ker se obisk še pripravlja, so bili v kabinetu predsednika vlade skopi z informacijami. So pa potrdili, da je v okviru srečanja v Zagrebu predviden podpis solidarnostnega sporazuma za zagotovitev vzajemne zanesljivosti oskrbe s plinom. Za podpis sporazuma sta se sicer Golob in Plenković dogovorila konec marca na delovnem srečanju na Brdu pri Kranju. Sporazum pa naj bi zdaj podpisala pristojna ministra Bojan Kumer in Davor Filipović.
Energetika v ospredju sodelovanja med državama
Solidarnostni sporazum bo predstavljal zadnje sredstvo za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina. Urejal bo podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Ta se lahko aktivira kot zadnja možnost, potem ko država izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem.
Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum je Slovenija že sklenila z Italijo.
Na področju energetike je pričakovati tudi nadaljevanje pogovorov glede sodelovanja Slovenije pri širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk. Pri tem je pomembno tudi vprašanje, kakšna bo vloga Slovenije pri povečevanju zmogljivosti za prenos plina s tega terminala naprej proti severu v Avstrijo in Nemčijo.
Terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Omišlju na otoku Krk.
Prav tako je pričakovati nadaljevanje pogovorov glede morebitnega sodelovanja Hrvaške pri izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek II). Golob je sredi junija napovedal, da bo vlada v Ljubljani do 1. avgusta sprejela načelno odločitev o izvedbi tega projekta, ki se ocenjuje na več milijard evrov. In soinvestitorji bi bili pri tem projektu dobrodošli, pravijo v Ljubljani.
V začetku poletne sezone
Premierja bosta verjetno del pogovorov namenila tudi sodelovanju na drugih gospodarskih področjih. Hrvaška je za Slovenijo peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica in četrti najpomembnejši izvozni trg. Lani je izvoz na Hrvaško znašal skoraj 4,5 milijarde evrov, uvoz pa nekaj manj kot tri milijarde evrov.
Ob začetku poletne sezone je še zlasti pomemben turistični sektor. Hrvaška je za Slovenijo najpomembnejša tuja turistična destinacija med poletnimi počitnicami. Veliko Slovencev ima na Hrvaškem tudi svoje vikende.
Slovenci so bili sicer lani z 1,57 milijona turističnih prihodov za Nemci drugi najštevilčnejši gosti na Hrvaškem. Letos pa si naša južna soseda zaradi vstopa v schengen konec lanskega leta in prevzema evra z novim letom obeta še večji turistični obisk, Slovenija pa prvo leto brez kolon na mejnih prehodih.
Slaba volja zaradi nezakonitih migracij
Vstop Hrvaške v schengensko območje je sicer prinesel nove težave v odnosih med državama, zlasti zaradi nezakonitih migracij na balkanski poti. Število nezakonitih migracij iz Hrvaške se je po podatkih slovenske policije v prvih petih mesecih tega leta glede na enako obdobje lani praktično potrojilo, to pa ne predstavlja problema le za Slovenijo, ampak tudi za Italijo in Avstrijo.
Število nezakonitih prehodov meje na t. i. balkanski poti se je potrojilo glede na enako obdobje lani.
Golob si sicer prizadeva za napotitev enot evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, a ga Plenković zavrača in zagotavlja, da hrvaška policija položaj obvladuje. Za nadzor meje skrbi 6.500 hrvaških policistov, zatrjuje hrvaški premier.
Nervoza medtem na slovenski strani vse bolj raste in vse glasnejša so tudi razmišljanja, da bi Ljubljana lahko ponovno uvedla sistematični nadzor južne meje. Tudi zato, da se prej za kaj takega ne odloči desna vlada Giorgie Meloni v Rimu. Glede na to, da Avstrija še naprej vztraja pri nadzoru meje Slovenije, bi Slovenija potem lahko postala "žep" za nezakonite migrante.
Glede vprašanja arbitraže brez obetov na spremembe
Pri reševanju "tradicionalnih" odprtih vprašanj med državama pa tokrat ob obisku Goloba v Zagrebu ni pričakovati pomembnejših premikov, predvsem pri reševanju vprašanja hrvaškega (ne)priznanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Malo je verjetno, da bi Hrvaška zdaj spremenila svoje stališče in priznala arbitražo, iz katere je enostransko in v nasprotju z odločitvijo sodišča odstopila. Prav tako ni pričakovati popuščanja na slovenski strani.
Na tem področju bo pomembno predvsem dogajanje na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kamor so se pritožili tako slovenski kot hrvaški ribiči, ki še vedno prejemajo kazni zaradi ribolova v spornih vodah.
Piranski zaliv
Gre za zasebne tožbe ribičev proti obema državama, sodišče pa bo v razsodbi najverjetneje moralo povedati, katera država je sploh imela pristojnost izrekati kazni na območju Piranskega zaliva, ki ga je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, a Hrvaška tega ne priznava in vztraja pri meji po sredini zaliva.
Razsodbe sicer ni pričakovati kmalu. Sodišče v Strasbourgu je za zdaj pritožbe ribičev sprejelo, državi pa zaprosilo za posredovanje stališč o zadevi. Verjetno pa se bo najprej odločilo, ali je sploh pristojno razsojati v zadevi, šele nato pa posvetilo vsebinski obravnavi, podobno kot je bilo to pred nekaj leti v primeru nekdanje Ljubljanske banke. Tedaj se je sodišče odločilo, da v zadevi ni pristojno razsojati, ker da gre v bistvu za vprašanje odnosov med državama, ker je bila banka v slovenski lasti. Tokrat naj bi bila zadeva drugačna.
