Torek, 13. 6. 2023, 6.48
1 leto, 5 mesecev
Golob kritičen do Avstrije: To je neupravičeno in neučinkovito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,32
Predsednik vlade Robert Golob je bil znova kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji.
Predsednik vlade Robert Golob je na prvem uradnem obisku v Avstriji ponovil stališče Slovenije, da je avstrijsko podaljševanje nadzora na meji neupravičeno in neučinkovito. Prav tako je poudaril, da bi morali na avstrijskem Koroškem v vrtce ponovno vpeljati slovenski jezik in s tem okrepiti njegovo rabo v predšolskem obdobju.
Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob je danes na uradnem obisku v 🇦🇹 Republiki Avstriji, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel avstrijski zvezni kancler @karlnehammer. pic.twitter.com/aqP7QzabDv
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 13, 2023
"Zavedamo se bogastva manjšin. Najpomembnejša iniciativa na področju slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenščine v predšolskem obdobju," je na skupni novinarski konferenci z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem izjavil Robert Golob.
Golob: Podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij
Ponovno je bil kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji, češ da "podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij". Spomnil je, da v Evropskem svetu poteka debata, kako s skupnimi napori učinkovito nasloviti problem nezakonitih migracij. Z avstrijskim kanclerjem sta se strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora.
"S tem si želimo zaustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj nadzor meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov," je dodal Golob in izpostavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.
Avstrijski kancler je medtem opozoril na težave v schengnu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. "Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe," je dejal in med drugim izpostavil krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija.
Avstrija mejni nadzor upravičuje z migracijami iz Hrvaške
Avstrijsko vztrajanje pri mejnem nadzoru je Nehammer podkrepil tudi s statističnimi podatki. V Avstriji so namreč lani našteli kar 109.000 prosilcev za azil, od tega jih je bilo tri četrtine neregistriranih.
Poudaril je še, da Slovenija doživlja velik migracijski pritisk iz Hrvaške. Na vprašanje, zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji, ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje.
"Slovenija nima namena uvajati mejnega nadzora nad Hrvaško. S tem tudi dajemo zgled Avstriji, da problematiko migracij lahko rešujemo na drugačne načine," je odvrnil Golob in naznanil iniciative Slovenije za mešane patrulje po celotnem ozemlju držav, ne samo na mejah.
"Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred turistično sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora," je še dejal Golob.
"Gospodarstvo potrebuje migracije, vendar se morajo te izvajati po pravilih. Če nam ne uspe pritiska na mejah zmanjšati, se lahko začnemo pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji," je dodal Nehammer.
Kako integrirati države Zahodnega Balkana?
Slovenski premier in avstrijski kancler sta se strinjala, da sta Avstrija in Slovenija naravni zaveznici pri podpori držav Zahodnega Balkana, pri čemer pa je Golob opozoril, da proces širitve EU ne deluje.
"Moramo priti do spremembe procesa širitve z namenom, da države Zahodnega Balkana čim hitreje integriramo v prostor EU. To ne pomeni nujno polnopravnega članstva čez noč, ampak moramo spremeniti proces približevanja in vključevanja v EU," je dejal in opozoril, da nekatere države na Zahodnem Balkanu na naslednji korak pri vstopnih pogajanjih čakajo že 20 let.
Vodji vlad sta se dotaknila tudi energetike
Premier in avstrijski kancler sta sicer med drugim spregovorila o vojni v Ukrajini in Zahodnem Balkanu, pa tudi o energetiki.
"Nujna je potreba po neodvisnosti od ruskega plina. Govorila sva o alternativnih virih, predvsem o terminalu na Krku. Ta pot iz Hrvaške bi šla prek Slovenije. Danes obstaja iniciativa, da se organizira konzorcij podjetij. Zgradili bi alternativni vir. Začel bi se v Omišlju, prečkal Slovenijo, Avstrijo in pripeljal plin vse do Bavarske. Takšna iniciativa zahteva določene posege v obstoječe plinsko omrežje, ampak lahko pomembno razbremeni odvisnost od ruskega plina," je dejal Golob.
"Konzorcij bi lahko deklariral kapacitete zemeljskega plina, ki bodo na voljo za dolgoročni nakup. Nato bi se izvedel dolgoročni zakup kapacitet terminala pa tudi prenosnega omrežja, ki mora biti v skladu s temi potrebami dograjen," je Golob pojasnil v pogovoru z mediji po srečanju z avstrijskim političnim vrhom.
Poudaril je, da so potrebne dogradnje omrežja predvsem z vidika povratnih tokov, saj je bilo plinsko omrežje sprva zasnovano za enosmerni pretok iz Rusije proti Zahodu. Pri tem pa bo po njegovem mnenju nujno sodelovanje držav.
Dobri medsosedski odnosi
Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so sicer prijateljski in dobri. Med drugim državi sodelujeta v kulturi, znanosti in umetnosti ter v mednarodnih organizacijah, Avstrija pa je tudi ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Avstrija in Slovenija sta naravni zaveznici pri podpori državah Zahodnega Balkana. Proces širitve ne deluje. Moramo priti do spremembe procesa širitve z namenom, da države Zahodnega Balkana čim hitreje integriramo v prostor EU."
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 13, 2023
Golob se je danes sestal tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko.
Arčon in Švarc Pipanova v Celovcu za razširitev dvojezičnega sodstva
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan sta se danes v Celovcu srečala s predsedniki krovnih organizacij koroških Slovencev. Zavzela sta se za razširitev tamkajšnjega območja dvojezičnega sodstva ter za kadrovsko krepitev in ustrezno jezikovno usposabljanje sodnikov na tem območju.
Ob koncu srečanja so predsedniki krovnih organizacij ob navzočnosti Arčona in Švarc Pipanove podpisali skupno izjavo, v kateri so se med drugim zavezali, da si bodo skupaj prizadevali za to, da Avstrija, skladno s sedmim členom avstrijske državne pogodbe, zagotovi razširitev veljavnega območja dvojezičnega sodstva za celotno dvojezično ozemlje v zvezni deželi Koroški. Prav tako si bodo prizadevali, da Dunaj sistemsko zagotovi ustrezno jezikovno usposabljanje za sodnike, ki delujejo na območju dvojezičnega sodstva.
Izjavo so podpisali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik ter predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk.
