Četrtek, 1. 8. 2013, 13.03
8 let, 10 mesecev
Glavan: Nobene možnosti ni, da bi sprejel mesto nadškofa
![](/media/img/3e/40/09d1d39579b163fe4e66.jpeg)
Ob tem zagotavlja, da zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni nobene možnosti, da bi ta položaj sam sprejel. Novi predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Glavan je dan po tem, ko sta dosedanji ljubljanski nadškof Stres in mariborski nadškof Marjan Turnšek sporočila, da se odpovedujeta svoji službi, spregovoril na novinarski konferenci. Kot je dejal, presenetljiva novica o odstopu nadškofov žalostno odmeva v cerkveni javnosti, toliko bolj, ker sta se pred dvema letoma že umaknila dva nadškofa.
Glavan je sicer za novico, da bo moral prevzeti administraturo ljubljanske nadškofije, izvedel le nekaj dni pred odstopom Stresa in Turnška, dekret o imenovanju pa je prejel včeraj. Takoj za tem ga je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) izvolila tudi za novega predsednika konference. Glavan priznava, da bo upravljanje vseh teh nalog zanj naporno, a upa, da nobeno od teh področij ne bo trpelo. Ljubljansko nadškofijo bo upravljal iz Novega mesta.
Upa tudi, da bo ljubljanska nadškofija v najkrajšem času dobila nadškofa, ki bo pri polnih močeh in sposoben nositi breme nadškofovstva. Ob tem pa se boji, da marsikdo, ki ima potrebne sposobnosti, "iz strahu zaradi vseh dosedanjih odstopov, neke vrte linčanj, ne bo imel poguma sprejeti tega bremena".
Med drugim je spomnil na to, da škofje rešujejo številne zadeve in pri tem zaupajo sodelavcem, "usodno pa je, če se izkaže, da vsi niso bili vredni zaupanja". Pojasnil je, da po cerkveni zakonodaji posledice napačnih odločitev duhovnikov in laikov padejo v glavnem na škofa.
Nadškofa Stres in Turnšek sta se morala namreč posloviti zaradi objektivne odgovornosti pri finančnem zlomu mariborske nadškofije. Podrobnih odgovorov glede te nadškofije danes ni bilo, ker SŠK in ljubljanska nadškofija za to nista pristojni, je pojasnil Generalni tajnik SŠK-ja Tadej Strehovec.
Strehovec je opozoril, da je treba najprej ločiti dolg, povezan neposredno z mariborsko nadškofijo, ki znaša okoli 27 milijonov evrov, in dolg, ki povezan z Zvonom Ena in Zvonom Dve.
Pojasnil je, da v slovenski Cerkvi deluje več kot 800 pravnih oseb, ki po civilnem in cerkvenem pravu ne odgovarjajo za delovanje drugih cerkvenih pravnih oseb. Zato si je po besedah Strehovca težko predstavljati, da bi določena škofija ali župnija prodajala cerkve ali kapele zato, da bi pomagala odplačati dolg mariborske nadškofije.
Kot je dejal, je bila mariborska nadškofija eden od vlagateljev v omenjena holdinga in je na koncu tudi največ izgubila oziroma je "verjetno največja žrtev tega finančnega stanja".
Glavan je odgovoril tudi na vprašanja o upravljanju dvorca Goričane, ta je po mnenju nekaterih preveč razkošno opremljen. Med drugim je pojasnil, da je grad oddan v najem. Sam osebno pa je nasprotoval temu, da bi se pri tem škofija angažirala, kvečjemu v primeru, da bi to postalo središče škofovske konference.