Sobota, 8. 12. 2018, 13.40
5 let, 4 mesece
Genialna ideja Slovenca: s kolesarjenjem do brezplačne elektrike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
6
Si predstavljate, da bi z energijo, ki jo proizvedete na kolesu, lahko strojno oprali perilo in pomili posodo, napolnili mobilni telefon, imeli prižgane luči in še kaj? To idejo razvija Slovenec, ki živi v Amsterdamu, kjer s kolesarjenjem v povprečju mesečno proizvedejo za skoraj 60 odstotkov energije, kolikor smo jo Slovenci potrošili v oktobru.
Kolo je v Amsterdamu najpogostejše prevozno sredstvo. Mesto naj bi imelo več koles kot prebivalcev. Po podatkih iz leta 2017 prebivalci Amsterdama več kot dve tretjini relacij med domom in službo oziroma šolo opravijo s kolesom.
Prebivalci Amsterdama dnevno prekolesarijo dva milijona kilometrov
Vsakodnevno prebivalci Amsterdama skupaj prekolesarijo dva milijona kilometrov in s tem v povprečju proizvedejo 19,5 milijona kilovatnih ur energije, kar zadostuje za oskrbo na tisoče domov.
V enem mesecu tako amsterdamski kolesarji proizvedejo skoraj 600 milijonov kilovatnih ur energije. Za primerjavo, Slovenci smo jo v oktobru potrošili dobro milijardo kilovatnih ur.
Kaj, če bi dejansko lahko to energijo pretvorili v elektriko?
S to idejo se poigrava Slovenec Blaž Verhnjak, ki živi v nizozemski prestolnici. Skupaj s francoskim partnerjem Guillaumom Roukhomovskim razvijata idejo, kako izrabiti energijo, ki jo proizvajajo kolesarji.
Elektriko bi generiral akumulator na prednjem kolesu
Nastal je projekt S-Park, sistem, ki omogoča redistribucijo energije, generirane skozi dnevno kolesarjenje, v lokalno električno napeljavo.
Na starem kolesu bi bilo treba zamenjati le sprednje kolo.
Ideja je v tem, da bi kolesarji na sprednjem kolesu imeli nameščen nekakšen akumulator, v katerem bi se med kolesarjenjem po mestu kopičila energija. Prenos energija v sistem električnega omrežja pa bi omogočila posebna kolesarnica, ki sta jo poimenovala S-Park.
"Kolesa ne bodo nova, ampak bo za lažjo aplikacijo potrebna samo zamenjava starega prednjega kolesa s kolesom, ki ima nameščen sistem generacije in akumulacije energije," pojasnjuje Verhnjak.
30 koles dnevno generiralo eno kilovatno uro
Kot pravita, je S-Park idealna rešitev za proizvajanje čiste energije v Amsterdamu, od ljudi pa ne zahteva nikakršne spremembe navad, saj že tako na tisoče ljudi večinoma kot edino prevozno sredstvo uporablja kolo.
"Trideset koles bi ob povprečni dnevni prekolesarjeni poti amsterdamskega kolesarja, to je 3,6 kilometra, generiralo eno kilovatno uro," je pojasnil Verhnjak. To zadošča za približno eno strojno pranje perila, eno uro sesanja ali sedem ur gledanja televizije.
Projekt je še v fazi razvoja, naslednji korak je izdelovanje prototipa, trenutno iščeta nove partnerje in potencialne investitorje.
S-Park je idealna rešitev za proizvajanje čiste energije v Amsterdamu.
Ambicije Amsterdama za čistejšo proizvodnjo energije
Kolikšna bo vrednost investicije, Verhnjak v tem trenutku še ne more napovedati, zdaj sta tudi v fazi iskanja potencialnih investitorjev. "Naš cilj je sodelovati z organi oziroma občino Amsterdam, ki vztrajno investira v kolesarsko infrastrukturo," je pojasnil.
Nizozemska prestolnica se je sicer zavezala, da bo do leta 2025 četrtino energije, ki jo potrošijo, proizvedena z obnovljivimi viri. Rešitev, ki jo ponujata Slovenec in Francoz, bi bila za to mesto, ki namestitev solarnih panelov ne dovoljuje, druge oblike obnovljivih virov energije pa so prevelike, zelo prikladna.
Njuna ideja je sicer nastala kot odgovor na tekmovanje za čisto energijo v Amsterdamu (Amsterdam's Clean Energy Challange), na katerega sta se prijavila.
Nizozemska prestolnica se je zavezala, da bo do leta 2025 četrtina energije, ki jo potrošijo, proizvedena z obnovljivimi viri. Rešitev, ki jo ponujata Slovenec in Francoz, bi bila za to mesto zelo prikladna.
6