SiolNET. Novice Slovenija
0,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Franc Kangler zrušil odločitev mariborskega sodišča

0,99

termometer

Franc Kangler
Foto: Marko Vanovšek

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil na vrhovno sodišče, zrušil odločitev mariborskega sodišča. Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo pravnomočno obsodbo mariborskega sodišča, ki je Kanglerja zaradi posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu obsodilo na sedem mesecev pogojne kazni, poroča današnji Večer.

Tožilstvo je Francu Kanglerju očitalo, da je za zaposlitev Astrid Bah na stanovanjskem skladu v letu 2009 izkoristil svoj vpliv na direktorico Vindiš Furmanovo, da je preko zvez zaposlila strankarsko kolegico iz SLS, in poskrbel za to, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij za nazaj.

Kanglerju kršena pravica do zasebnosti in izvajanja dokazov

Kot je razvidno iz sodbe vrhovnega sodišča so vrhovni sodniki ugotovili, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena pravica Kanglerja do komunikacijske zasebnosti ter njegova pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.Kot enega od razlogov so v obrazložitvi navedli, da je mariborsko tožilstvo obtožni predlog zoper Kanglerja v tem primeru vložilo krepko več kot dve leti po tistem, ko so pridobili dokaze z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. S tem je bila namreč po mnenju vrhovnih sodnikov Kanglerju kršena pravica do komunikacijske zasebnosti.

Policija je namreč Kanglerju prisluškovala med 17. februarjem in 10. novembrom 2009, obtožni predlog zoper Kanglerja v tej zadevi pa je bil vložen šele 11. julija 2013. Tožilstvo se je sicer sklicevalo na to, da so na podlagi dokazov iz istih prisluhov v manj kot dveletnem roku zoper Kanglerja vložili drug obtožni predlog, a taka argumentacija vrhovnega sodišča ni prepričala.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je Kangler med drugim problematiziral to, da preiskovalni sodnik Janez Žirovnik zoper njega ne bi smel podpisati odredbe za izvajanje prikritih ukrepov, ker je med njima v času, ko je Žirovnik še služboval v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), Kangler pa je bil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, prihajalo do nesoglasij. Tudi na sojenju v zadevi Astrid Bah je Kangler sodišču predlagal, naj v zvezi s tem zaslišijo sodnika Žirovnika, pa tudi nekdanja poslanca Rudolfa Mogeta in Jožeta Jerovška, a je sodnica Alenka Golčer, tako kot že več sodnikov pred njo, predlog zavrnila kot neutemeljen.

SŽ, Slovenske železnice, vlak Posel danes Slovenske železnice: kaj Silvo Berdajs zdaj zahteva od Dušana Mesa?

Avtentična razlaga zakonodaje za sodnike ni zavezujoča

Vrhovni sodniki so se dotaknili tudi avtentične razlage, ki jo je lani Državni zbor sprejel glede dveletnega roka za začetek kazenskega pregona po izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov. Z njo so poslanci določili, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski. A vrhovni sodniki se tega niso držali. Kot so namreč zapisali v obrazložitev sodbe, je sodnik vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Avtentična razlaga je po njihovem stališču omenjena le v poslovniku Državnega zbora, njena narava ni zavezujoča tudi iz načela delitve oblasti.

Pravnik Saša Zagorc se strinja s stališčem vrhovnega sodišča. Meni namreč, da gre pri avtentičnih razlagah v resnici za spreminjanje zakona, a po poti, ki je veliko enostavnejša, kot je zakonodajni postopek.

Marjan Šarec Novice Šarec po triurnih pogovorih: Zaveza za koalicijo bo dana, ko bomo šteli glasovnice #video

Izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete Zagorc je za STA med drugim opozoril na retroaktivno naravo avtentične razlage, saj se šteje, da velja za celotno trajanje zakona. Ob tem pa je pojasnil, da Državni zbor ne more naknadno spremeniti pravil igre, kot je to storil pri zakonu o kazenskem postopku.

Meni, da bo ustavno sodišče moralo slej ali prej tudi na načelni ravni odločiti o ustavnosti avtentičnih razlag, torej ali so kot institut sploh v skladu z ustavo. Doslej je ustavno sodišče namreč odločalo zgolj o konkretnih primerih, avtentična razlaga pa je prestala presojo ustavnosti zgolj v enem, v okoli 14 primerih pa ne. "Ustavno sodišče pravi, da če avtentična razlaga vsebinsko spremeni določbe zakona, posega v določbe o delitvi oblasti in varstvu človekovih pravic," je navedel. V teh primerih jo je zato razveljavilo in ne more učinkovati. Zagorc tudi meni, da "gre pri avtentičnih razlagah v resnici vedno za spreminjanje zakona" in da v tem primeru avtentična razlaga krši ustavni načeli demokratičnosti in delitve oblasti in praviloma posega tudi v človekove pravice.

Kangler znova pred sodišče

Da bi pogojna obsodilna sodba zoper Kanglerja utegnila biti razveljavljena, je po pisanju Večera nakazoval že odgovor vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar junija lani na Kanglerjevo zahtevo za varstvo zakonitosti. Zapisala je namreč: "Ocenjujem, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena glede očitka na račun videza nepristranskosti sodnika, ki je odredil prikrite preiskovalne ukrepe, in v zvezi s tem predlaganih zaslišanj prič in pregleda magnetogramov sej Komisije DZ za nadzor varnostnih obveščevalnih služb," navaja časnik.

Glede na razveljavljeno sodbo bodo Kanglerju v zadevi Astrid Bah znova sodili. Mariborsko sodišče pa ima za pravnomočen epilog dve leti časa, kazenski zakonik namreč določa, da je zastaralni rok v primeru, ko je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem sojenju dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe.

Tajska otroci jama Novice Reševanje na Tajskem: Dečki lahko v jami ostanejo še mesece #video

To pa ni edina sodba zoper Kanglerja, ki so jo vrhovni sodniki razveljavili. V preteklosti so razveljavili tudi obsodilno sodbo, s katero je mariborsko sodišče Kanglerja zaradi sporne dodelitve službenega stanovanja v najem Karin Ježoviti pošiljalo za sedem mesecev v zapor. Vrhovni sodniki so primer vrnili na začetek, ker so ugotovili, da je treba očitek zoper Kanglerja opredeliti kvečjemu kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, in ne kot sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Sojenje Kanglerju se je tako začelo znova, ker pa je okrajno sodišče po navodilih vrhovnega sodišča iz primera izločilo prisluhe, je tožilstvo sredi ponovljenega sojenja odstopilo od obtožbe.

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Charly17 / 03.07.2018. ob 10:59 +2 0

    Poznanstva škodijo tistemu, ki jih nima. Meni se zdi, da je slovenska zakonodaja zamenjala brezplačno uslugo s korupcijo, to je pa razlika kot noč in dan. Tudi tista z razpisi je bolj za lahkoverne, zakaj bi kupoval mačka v žaklju.

    +2 0
  • Nikoniko1 / 03.07.2018. ob 11:31 +2 - 1

    Nekje v partijski celici ( po moje v kriminalistični policiji in v navezi z pokvarjenim sodnikom) so sklenili, da je treba Kanglerja " sfu....ti" in to so naredili. Sedaj pa kljub rdečeu sodstvu vse ovadbe padajo. In isto so to Vljubljani naredili z Jašo,čez 150 ovad pa nobene obsedbe. Pa to ljudje je kriminal prve klase. Po moje razni NPU-jevci samo čakajo, kdaj bo šel Janša v rdečo.

    +2 - 1
  • amarita / 03.07.2018. ob 13:36 +2 - 1

    veste kaksna je razlika med mariborskim zupanom in ljubljanskim? mariborski je dal stanovanje brez spolnih zahtevkov.. ljubljanski pa zaposluje zenske z zahtevkom za spolne usluge!!!

    +2 - 1
delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin