Četrtek, 6. 3. 2025, 12.46
1 ura, 56 minut
Forbici: Če družbenokritičnih nevladnikov ne bi bilo, bi si jih pa izmislili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
"Opozicija bi nedotaknjene pustila tiste nevladne organizacije, ki se denimo ukvarjajo s socialo. Ciljajo pa seveda na tiste organizacije, ki gledajo oblastem nenehno pod prste in opozarjajo na napačne politike," meni direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij Goran Forbici.
Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer se vse bolj kaže potreba po povečanju izdatkov za obrambo. Ko se v Sloveniji začne omenjati prihranke pri proračunskih izdatkih, so navadno prve na tnalu nevladne organizacije. Trenutna opozicija v nevladnikih vidi predvsem skupine brezdelnežev, prisesanih na državne jasli. Tudi tokrat se je ob nevladne organizacije, zlasti tiste "aktivistične", znova obregnila opozicija, ki bi proračunske rezerve iskala prav pri financiranju teh.
Na nevladne organizacije letijo očitki, da črpajo ogromna javna sredstva za dejavnosti, ki nikomur ne koristijo. Po podatkih Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so v letu 2023 skupaj prejele nekaj več kot 617 milijonov evrov javnih sredstev. Za lažjo primerjavo, to je manj kot odstotek BDP. Med največjimi prejemniki so sicer izvajalci socialnih storitev, Rdeči križ in gasilci.
Nekatere nevladne organizacije si po mnenju strank SDS in NSi, ki bi proračunske rezerve za napovedano povečanje obrambnih izdatkov iskali v nevladnih organizacijah, "zaslužijo" javna sredstva, druge pa ne.
"V zadnjih desetih letih se je naša populistična desnica nečesa že naučila in trenutno ne napoveduje več jemanja denarja nevladnikom kar povprek. Nedotaknjene bi pustili tiste, ki se denimo ukvarjajo s socialo. Ciljajo pa seveda na tiste organizacije, ki gledajo oblastem nenehno pod prste in opozarjajo na napačne politike," meni direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij Goran Forbici.
"Politika naše trenutne desne opozicije je tipična desničarska populistična politika takojšnjih rešitev, ki vselej rabi fantomske krivce. Če družbenokritičnih nevladnikov ne bi bilo, bi si jih pa verjetno izmislili," dodaja Forbici.
Kaplja v morje
Slovenija za obrambo iz proračuna nameni 1,35 odstotka BDP. Glede na članstvo v Natu bi morala ta izdatek dvigniti na vsaj dva odstotka BDP, kar pomeni povečanje za štiristo milijonov evrov na leto. Po načrtu šefa Nata Marka Rutteja pa bi morale članice zavezništva za dostojno pokrivanje obrambnih potreb prispevati celo 3,6 odstotka domačega proizvoda, kar v primeru Slovenije pomeni 2,4 milijarde evrov na leto.
"Nisem med tistimi, ki menijo, da bi morali evropsko socialno državo zamenjati za evropsko oboroženo državo. Je pa tako, da teh od deset do petnajst organizacij, ki jih ima naša desnica nenehno v zobeh, skupaj prejme do milijona in pol evrov javnega denarja letno, večina ga dobi po nekaj deset tisoč evrov. Torej ta milijon in pol v dodatnih štiristo milijonih evrov obrambnih izdatkov ne predstavlja nič," pravi Forbici.
Po načrtu šefa Nata Marka Rutteja bi morale članice zavezništva za dostojno pokrivanje obrambnih potreb prispevati vsaj 3,6 odstotka domačega proizvoda, kar v primeru Slovenije pomeni 2,4 milijarde evrov na leto.
Predvsem pa se nehajmo slepiti, poudarja. Če bi ta denar odrezali, ga v resnici ne bi vzeli nevladnikom, pač pa pravni državi, državljanskim pravicam in podobnemu. "Denarja opozicija ne bi dala v obrambo, pač pa bi prek državnih razpisov in državnih podjetij, enako kot v letih med 2020 in 2022, končal pri Novi24, Demokraciji, Domovini in podobnih strankarskih trobilih," pravi Forbici.
Nevladniki kot vzrok za razpad javnega
Manjkajočih štiristo milijonov evrov, če se vrnemo k zavezam članstva v Natu, predstavlja tri četrtine sredstev, ki jih sektor država – ministrstva, občine, javne fundacije in državna podjetja – letno nameni nevladnim organizacijam. Večinski del teh dejavnosti so socialne storitve, kar pomeni, da bi odvzem sredstev nevladnim organizacijam predvsem prizadel ljudi, ki jim te organizacije pomagajo, od osebne asistence do pomoči invalidom, zlorabljenim, osebam s težavami v duševnem zdravju in drugim. Približno petino od tega predstavlja slovenski šport, nekaj manj gasilci.
Gre za iskanje takojšnjih rešitev za realne težave v državi. "V resnici nam javno počasi razpada, težko vzdržujemo javne sisteme, ljudje so vendarle čedalje revnejši," pravi sogovornik. A iskanje namišljenih krivcev, torej ljudi, ki niso v skladu z domačijsko normo naše desnice, tega ne bo odpravilo.
"Migrantskih valov, denimo, že deset let nimamo več, celo na Filipine hodimo po migrante, ker nimamo dovolj delovne sile. Hkrati pa desnica še vedno govori o tem, da nas migranti eksistenčno ogrožajo. Podobna zgodba je zdaj z nevladniki," dodaja Forbici, ki meni, da desnico predvsem frustrira in straši mobilizacijska moč nevladnih organizacij. Poleg tega pa prejšnji predsednik vlade zagotovo še ni pozabil ne referenduma za vodo ne sodnih razveljavitev odlokov ter kazni med epidemijo in podobnega, kar so dosegli nevladniki, ki bi se jih zdaj rad znebil.
