Fišer: Odločitve tožilcev temeljijo na ustavi, zakonu in strokovnih merilih

Odločitve tožilcev temeljijo na ustavi, zakonu ter strokovnih merilih, ne na političnih merilih ali kakršnikoli diskriminaciji, je dejal na današnjem zboru tožilcev.

Tožilci odločajo o zahtevnih vprašanjih v okoliščinah, ki niso idealne Fišer je pojasnil, da je s tem meril na več pritiskov, ki so prihajali neposredno in posredno iz politike ter delno iz javnosti, čisto brez greha pa niso niti mediji. Tožilstvo bi po njegovih besedah kot pravosodni organ pričakovalo, da bo delalo v normalnih razmerah in da se mu ne bo treba otepati s posegi, ki njegovega dela ne olajšujejo.

Kot je povedal ob nagovoru zbranim na 21. izobraževalnih dnevih državnih tožilcev v Termah Čatež, tožilci v modernih demokratičnih državah izvršujejo kazenski pregon kriminala. Vsakokratna pot do uresničitve tega cilja pa je pogosto zapletena in ovinkasta.

Tožilci odločajo o zahtevnih vprašanjih, dejanskih ter pravnih, in v okoliščinah, ki niso idealne. Njihovo delo, ki se nanaša na žive ljudi, pa je zahtevno, naporno in odgovorno. Tega se tožilci dobro zavedajo, hkrati pa tudi svojih slabosti, je opozoril Fišer.

Od družbe pričakujejo pogoje za normalno delo Tisto, kar pričakujejo od družbe, v imenu katere in za katero delajo, so pogoji za normalno delo. Takoj zatem pa, da bo njihovo delo, ki ga je ocenil za dobro, razumela in znala ceniti. Od družbe pričakujejo še, da bo, če bo potrebno, povzdignila glas ter povedala, da stoji za tožilstvom.

A ne zato, da bi se opredeljevala do določene zadeve, temveč da bi skupaj s tožilstvom ustvarjala in krepila zaupanje v pravosodje. Vladavino prava ali pravno državo je treba namreč graditi, ne pa je podirati ter ji jemati avtoritete, je opozoril Fišer.

Tožilci si prizadevajo za vse navedeno in tudi za to, da bi bili boljši pri svojem delu. Biti boljši pa ne pomeni, da morajo vložiti več obtožb in da jim mora z vsako od teh uspeti. Pomeni namreč, da morajo med rešitvami znati odgovorno izbrati najboljšo in da si morajo zanjo prizadevati v skladu z zakonom, strokovno, vztrajno in dosledno. Po Fišerjevih besedah gre namreč za vladavino prava.

Borut Pahor prvi predsednik države, ki je nagovoril tožilski zbor Fišerjevim besedam je pritrdil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je dejal, je ključnega pomena, da tožilstvo kot organ pregona svojo funkcijo izvaja samostojno in izključno pod pogoji ter na način, ki ga določata ustava in zakon. V vseh zadevah mora zagotoviti enakopravno obravnavo. Številni kazenski postopki v zadnjih dveh letih pa dokazujejo, da je tožilstvo tem nalogam lahko kos. Tudi pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete, je menil Pahor.

Za organe pregona kot za ustanove pravne države je tudi zaradi njihove avtoritete izjemnega pomena, da se njihovo ukrepanje vsaj na daljši čas izkaže za dosledno nevtralno za pritiske ene, druge ali tretje javnosti, je med drugim dejal Pahor, ki je kot prvi predsednik države nagovoril tožilski zbor.

Med gosti zbora so bili med drugimi še predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec, namestnik hrvaškega glavnega državnega odvetnika Dragan Novosel ter ravnateljica hrvaškega urada za preprečevanje korupcije in organizirane kriminalitete Tamara Laptoš.

Izobraževalni dnevi državnih tožilcev so tožilska osrednja stanovska letna prireditev. V Termah Čatež se bo nadaljevala še v torek, po podatkih prirediteljev pa se je udeležuje približno dvesto udeležencev.