Petek, 15. 12. 2017, 16.25
6 let, 4 mesece
Poslanci zavrnili novelo zakona o financiranju izobraževanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,25
8
Poslanci državnega zbora so s 33 glasovi proti in 30 za zavrnili predlog novele zakona o financiranju izobraževanja, s katero bi posegli v ureditev financiranja zasebnega osnovnega šolstva. Poslanci so na koncu glasovali o predlogu, ki ga je pripravil pristojni odbor, saj nobeno od predlaganih dopolnil ni dobilo zadostne podpore.
Poslanci so razpravo o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero je želela vlada med drugim izpolniti ustavno odločbo o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, končali po približno petih urah.
Noveli zakona se je na glasovanju obetala podpora poslancev SMC in DeSUS, medtem ko so poslanci SD noveli nasprotovali, saj ta po njihovem mnenju ustvarja novo protiustavnost.
Ministrica razočarana
Ministrica Maja Makovec Brenčič priznava, da je po padcu novele zakona o financiranju izobraževanja razočarana. Poudarila je, da je ministrstvo pripravilo dober predlog zakona, s katerim je želelo uresničiti ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol in uveljaviti še druge rešitve. Njihov predlog se je sicer v postopku spremenil.
Dopolnila niso dobila zadostne podpore
V izhodišču je novela predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Odbor je potrdil dopolnilo SMC in DeSUS, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega.
Pred obravnavo na seji državnega zbora je za presenečenje z vložitvijo dopolnila, ki zagovarja 100-odstotno financiranje obveznega in 65-odstotno financiranje razširjenega programa, poskrbelo 12 poslancev SMC.
Dopolnili, ki ju poslanci niso podprli, sta vložili tudi opozicijski SDS in NSi, s katerima vztrajata pri 100-odstotnem državnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Poslanci obeh strank so prepričani, da je delitev na obvezni in razširjeni program, ki ga prinaša vladna novela o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, umetna in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014.
Novakova: Zasebno šolstvo ni grožnja, ampak obogatitev javnega šolstva
Jože Horvat iz vrst NSi je pred glasovanjem opozoril, da ustavna odločba ne govori o državnem financiranju zasebnih šol, ampak o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah. Predsednica stranke Ljudmila Novak pa je dejala, da zasebno šolstvo ni grožnja, temveč dragocena obogatitev javnega šolstva, saj ponuja drugačen pedagoški pristop in nove prakse.
Predsednica NSi Ljudmila Novak z ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič
V Levici so se izrekli proti noveli. Med drugim po njihovem mnenju ne poskrbi za dosledno ločitev med javnim in zasebnim šolstvom. Miha Kordiš je pri tem tudi zasebnim šolam v Sloveniji očital elitizem, saj po njegovih besedah učence pri vpisu izbirajo na podlagi različnih kriterijev, kot sta na primer veroizpoved in etnična pripadnost.
SDS: Koalicija pozablja na nedvoumnost ustavne odločbe
Jelka Godec (SDS) je koaliciji očitala barantanje s takšnimi in drugačnimi odstotki financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, kar po njenih besedah spominja na "turško tržnico". Dodala je še, da koalicija pri tem pozablja na nedvoumnost ustavne odločbe, da mora država v celoti financirati javno veljavni program, torej tako obvezni kot razširjeni program.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je sicer v uvodni obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva. S tem namenom po njenih besedah novela prinaša možnost odvzema javne veljavnosti programa. Prav tako novela na novo opredeljuje postopek imenovanja ravnateljev.
8