Janez Janša
Ponedeljek, 8. 8. 2022, 13.41
1 leto, 8 mesecev
Finance: toliko nižja bo vaša plača po Golobovem sistemu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,51
27
Manjšo neto plačo bi posledično dobili tako tisti z minimalno kot tisti z najvišjo plačo.
Po davčnih spremembah, ki jih namerava uvesti vlada Roberta Goloba oziroma finančni minister Klemen Boštjančič, se davčna lestvica ne bo več usklajevala z inflacijo. Manjšo neto plačo bi posledično dobili tako tisti z minimalno kot tisti z najvišjo plačo, kažejo davčni izračuni, ki jih je finančnik Matic Čufar iz podjetja LeitnerLeitner pripravil za Finance.
Če bodo predlagane dohodninske spremembe sprejete, se bodo glede na letošnje leto neto plače sicer res nekoliko zvišale, je na podlagi izračuna ugotovil Čufar, a dodal, da bi zaradi neupoštevanja inflacije po Janševem sistemu prejeli več.
Za tiste z minimalno plačo bi se po Golobovi davčni spremembi plače zvišale za 316 evrov na leto oziroma 26 evrov na mesec, medtem ko bi se po trenutno veljavnem Janševem sistemu minimalne plače zvišale za 157 evrov na leto oziroma 13 evrov na mesec. Pri Golobovem izračunu inflacija ni upoštevana, kar pravzaprav pomeni, da bi zaposleni po Golobovem izračunu dobili 854 evrov neto, medtem ko bi po Janševem sistemu dobili osem evrov neto na mesec več oziroma 862 evrov neto.
Za delavce s povprečno plačo bi po Janševi reformi dobili 217 evrov na leto oziroma 18 evrov na mesec, medtem ko bi po Golobovih spremembah dobili 165 evrov na leto oziroma 13,8 evra na mesec.
Še večje razlike pa bi bili deležni tisti z najvišjimi plačami. Nekdo, ki prejme 12 tisoč evrov bruto plače, bi po novem zakonu prejel 6.043 evrov neto na mesec, po starem pa 6.284.
Olajšave se ne bi več usklajevale z inflacijo
Če bi veljal današnji dohodninski zakon, bi se splošna olajšava prihodnje leto zvišala z zdajšnjih 4.500 na 5.500 evrov, medtem ko bi se druge olajšave in dohodninska lestvica usklajevale z inflacijo oziroma rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri desetodstotni inflaciji bi se olajšave zvišale za desetino, enako pa bi se dvignili tudi davčni razredi. Po novem zakonu pa ne bi bilo več tako.
Po novem nihče več ne bi bil upravičen do dodatne olajšave, namesto 45-odstotnega bi se vrnil najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, dohodninska lestvica oziroma olajšave se ne bi več avtomatično usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin, hkrati z inflacijo bi se zvišala meja dohodka, in sicer s 13.716,33 evra na 15 tisoč evrov. O usklajevanju z inflacijo bosta, kot so napovedali na finančnem ministrstvu, vsako leto sproti odločala vlada in državni zbor, in sicer prek zakona o izvrševanju proračuna. Tako za prihodnje leto usklajevanje z inflacijo ni predvideno.
Izračune, ki jih je naredil Čufar, si lahko ogledate na Financah.
27