SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta
  • Messenger
  • Messenger

Fakulteta, ki svoje študente izstreli v sam evropski vrh

laboratorijske vaje študentov, Biotehniška fakulteta
Foto: Biotehniška fakulteta
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta

Na Biotehniški fakulteti ponujajo široka znanja o naravi, naravnih procesih in materialih, vedah o življenju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, proizvodnih tehnologijah ter krajinski arhitekturi.

Biotehniška fakulteta poleg temeljnih znanj s področja agronomije, biologije, mikrobiologije, biotehnologije, gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov, lesarstva, krajinska arhitekture, zootehnike, živilstva ponuja tudi bolj praktično usmerjene visokošolske strokovne programe, kot so gozdarstvo, agronomija in hortikultura, živinoreja in lesarstvo inženirstvo.

Nenehna praksa v obliki vaj, sodelovanj v strokovnih nalogah in raziskovalnih projektih pa študentom širi znanje in s pogledom v prakso gradi tudi njihove zaposlitvene kompetence. Raziskovalci in profesorji spodbujajo inovativnost, ki jo študentje v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem lahko nadgradijo v poslovne priložnosti.

Na Biotehniški fakulteti je študij do zdaj zaključilo skoraj 16 tisoč vrhunskih strokovnjakov iz ved o živi naravi, kmetijstva, gozdarstva in ribištva, proizvodnih tehnologij ter krajinske arhitekture.

Na Informativi 2019 je bila stojnica Biotehniške fakultete, ki so jo v celoti pripravili študentje z mentorji,  izbrana za najboljšo. Na Informativi 2019 je bila stojnica Biotehniške fakultete, ki so jo v celoti pripravili študentje z mentorji, izbrana za najboljšo.

"Možnosti za zaposlitev je ogromno in so tako raznolike kot je raznolik svet mikrobov"

Več kot 3.600 diplomantov, ki krojijo slovensko, evropsko in svetovno kmetijstvo.

Jakob Hrovat, študij agronomije: "Študij agronomije me je prepričal s svojo raznolikostjo. Zajema vse poglede rastlinske pridelave, obenem pa s tem neposredno povezano urejanje kmetijskega prostora, razvoj podeželja in ne nazadnje varstvo okolja. Rad bi izpostavil dostopnost profesorjev."

Urejanje rozarija na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je del rednega izobraževalnega procesa na visokošolskem strokovnem in univerzitetnem študijskem programu. Urejanje rozarija na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je del rednega izobraževalnega procesa na visokošolskem strokovnem in univerzitetnem študijskem programu.

Skoraj tri tisoč vrhunskih strokovnjakov iz ved o živi naravi.

Jure Mravlje, študij biologije: "Menim, da je bil študij biologije na Biotehniški fakulteti vsekakor prava izbira, saj obravnava vse ravni življenja, od molekulskih procesov v celicah do strukture in delovanja organizmov, kot tudi ekosistemov. Študij biologije daje študentom široko bazično znanje in omogoča nadaljevanje študija tudi na bolj specializiranih področjih."

Jamski medvedi so pogosto poginili v jamah med prezimovanjem, pogosto so omenjene jame napolnjene s kostmi več sto posameznikov. Jamski medvedi so pogosto poginili v jamah med prezimovanjem, pogosto so omenjene jame napolnjene s kostmi več sto posameznikov.

Skoraj dva tisoč diplomantov gozdarstva, ki skrbijo za največje slovensko naravno bogastvo.

Pia Nadja Kopitar Čandar, študij gozdarstva in obnovljivih virov: "Praktičen del študija so terenske vaje, ki jih ima visokošolski strokovni študij malo več kot univerzitetni, izvajajo pa se na različnih koncih in krajih po Sloveniji. Študentje gozdarstva se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, zadnje takšno je bilo v Moskvi."

Barbara Žabota in dr. Milan Kobal, ki na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani delujeta v okviru Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko, sta skupaj s soavtorjem dr. Blažem Repetom (Oddelek za geografijo FF UL), objavila izvirni znanstveni članek z naslovom ''Vpliv ločljivosti digitalnega prostorskega modela višin na modeliranje skalnih podor''. Barbara Žabota in dr. Milan Kobal, ki na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani delujeta v okviru Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko, sta skupaj s soavtorjem dr. Blažem Repetom (Oddelek za geografijo FF UL), objavila izvirni znanstveni članek z naslovom ''Vpliv ločljivosti digitalnega prostorskega modela višin na modeliranje skalnih podor''.

Skoraj 600 diplomantov, ki premikajo meje v farmaciji, kemijski in živilski industriji ter kmetijstvu in živinoreji.

Klara Jurečič, študij biotehnologije: "Zanima me predvsem uporabna genetika, ki jo lahko uporabim v vsakdanjem življenju ali pozneje v poklicnem življenju. Poleg prijaznega okolja na fakulteti in zanimivega predmetnika študij priporočam, ker sem hkrati dobila splošen vpogled v znanost in izkušnje z delom v laboratoriju."

laboratorij znanost študij

Več kot 600 diplomantov, ki oblikujejo prostor, vplivajo nanj in odločajo o njem.

Urška Didovič, študij krajinske arhitekture: "Krajinska arhitektura je tako naravosloven kot tudi umetniški študij. Kot študent krajinske arhitekture moraš imeti prostorsko predstavo, oblikovalsko žilico, predvsem pa moraš razumeti prostor. Veliko je risanja in terenskih vaj, več praktičnega rednega dela (risanje) kot teoretičnih predmetov."

Na študentskem urbanističnem natečaju "Schinler Global Award 2017" so se v brazilskem Sao Paulo med 12 finalistov uvrstile kar tri skupine študentov iz Oddelka za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,  projekt Faveloso je prejel častno priznanje (Urška Eler, Nina Jakša, Dominik Jakša in Tjaša Kimovec), dve skupini študentov pa sta za predstavljeni rešitvi Rethinking Public Space in Urban Agritecture prejeli posebno priznanje s štipendijo (na fotografiji projekt Faveloso). Na študentskem urbanističnem natečaju "Schinler Global Award 2017" so se v brazilskem Sao Paulo med 12 finalistov uvrstile kar tri skupine študentov iz Oddelka za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, projekt Faveloso je prejel častno priznanje (Urška Eler, Nina Jakša, Dominik Jakša in Tjaša Kimovec), dve skupini študentov pa sta za predstavljeni rešitvi Rethinking Public Space in Urban Agritecture prejeli posebno priznanje s štipendijo (na fotografiji projekt Faveloso).

Več kot 1.600 vrhunskih strokovnjakov, ki lesu ustvarjajo dodano vrednost.

Tine Kalač, študent študijskega programa lesarstvo: "Za študij lesarstva na Biotehniški fakulteti sem se odločil predvsem zaradi vsestranskosti, širine študija, ki jo s svojim znanjem in izkušnjami ponujajo profesorji in raziskovalci na Oddelku za lesarstvo. Oddelek za lesarstvo je manjši oddelek, zato nas študente profesorji poznajo in nas spodbujajo pri razvoju področij in znanj, ki nas posebej zanimajo."

Oddelek za lesarstvo svoje raziskovalno in pedagoško delo predstavlja tudi na sejmih (Celjski sejem 2018). Oddelek za lesarstvo svoje raziskovalno in pedagoško delo predstavlja tudi na sejmih (Celjski sejem 2018).

Skoraj tisoč diplomantov, ki premikajo meje mikrobiološke znanosti.

Martina Podgoršek, študij mikrobiologije: "Za študij mikrobiologije sem se odločila, ker me je svet mikroorganizmov zanimal že v srednji šoli, ko sem se prvič srečala s mikroskopskimi preparati in mikroskopi. Možnosti za zaposlitev je ogromno in so tako raznolike, kot je raznolik svet mikrobov."

Na Univerzi v Ljubljani je bil podpisan sporazum o sodelovanju v raziskovalnem projektu genoma človeške ribice, kjer bosta sodelovala tudi dve skupini biologov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bosta odgovorni za zagotavljanje vzorcev in biološko razlago pridobljenih podatkov. V raziskovalnem projektu bodo sodelovali tudi kitajski inštitut BGI, ki bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov, ter Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund, ki bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu. Genom človeške ribice je največji genom na svetu, zato predstavlja pomemben preboj na področju genomike, nekateri odgovori pa bi lahko pomagali tudi človeku. Na Univerzi v Ljubljani je bil podpisan sporazum o sodelovanju v raziskovalnem projektu genoma človeške ribice, kjer bosta sodelovala tudi dve skupini biologov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bosta odgovorni za zagotavljanje vzorcev in biološko razlago pridobljenih podatkov. V raziskovalnem projektu bodo sodelovali tudi kitajski inštitut BGI, ki bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov, ter Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund, ki bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu. Genom človeške ribice je največji genom na svetu, zato predstavlja pomemben preboj na področju genomike, nekateri odgovori pa bi lahko pomagali tudi človeku.

Na vprašanja o mikroorganizmih poskušajo odgovoriti tudi mikrobiologi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na vprašanja o mikroorganizmih poskušajo odgovoriti tudi mikrobiologi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Mikroorganizmi so vsepovsod

Mikrobiologi tudi. Zlasti zdaj, ko se Zemlja segreva. Pospešeno se topijo arktični ledeniki in mikroorganizmi, ki so bili doslej ujeti v ledu, se sproščajo v okolje. Kako vplivajo na geokemijske procese v tleh in oceanih? Kam potujejo? Koliko jih je? So vmes nove vrste? Ali so tudi patogeni?

Študij mikrobiologije na Biotehniški fakulteti je medoddelčni študij, ki omogoča razumevanje živega sveta, mikrobnih procesov in človeškemu očesu nevidnih organizmov, ki so ključni za življenje na našem planetu. Program podaja temeljna naravoslovna znanja (matematika, kemija, statistika, biofizika, biokemija, molekularna in celična biologija, bioinformatika) in specifična znanja o mikrobni fiziologiji, genetiki, taksonomiji, biotehnologiji, ekologiji, virologiji, imunologiji in pomenu mikrobov v medicini.

 

Skoraj 1.400 kmetijskih strokovnjakov, ki delajo za ljudi, živali in okolje.

Andreja Beci, študij zootehnike: "Študij ponuja veliko znanja s področja živinoreje, predmetniki so zastavljeni zelo široko, spoznali smo delovanje celotnega sistema. Študij vključuje tudi študijsko prakso in vaje v šolski klavnici ter na pedagoško-raziskovalnih centih za perutninarstvo, konjerejo in živinorejo."

V okviru različnih diplomskih in drugih nalog se na Konjeniškem centru na Krumperku raziskujejo tudi terapevtski učinki jahanja in dela s konji. Ugotovljeno je bilo, da terapevtsko jahanje vpliva na izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja ter drže telesa, razvoj zavesti o svojem telesu, gibljivosti mišic in zmanjšanje njihove napetosti. Učinki jahanja in stika s konjem se odražajo tudi v izboljšanju koncentracije, komunikacije in motivacije ter zmanjšanju agresivnosti, napetosti in nestrpnosti (diplomsko delo Iris Sega, Vplivi terapevtskega jahanja na osebe z motnjami v razvoju in obnašanje konja ob delu z njimi). V okviru različnih diplomskih in drugih nalog se na Konjeniškem centru na Krumperku raziskujejo tudi terapevtski učinki jahanja in dela s konji. Ugotovljeno je bilo, da terapevtsko jahanje vpliva na izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja ter drže telesa, razvoj zavesti o svojem telesu, gibljivosti mišic in zmanjšanje njihove napetosti. Učinki jahanja in stika s konjem se odražajo tudi v izboljšanju koncentracije, komunikacije in motivacije ter zmanjšanju agresivnosti, napetosti in nestrpnosti (diplomsko delo Iris Sega, Vplivi terapevtskega jahanja na osebe z motnjami v razvoju in obnašanje konja ob delu z njimi).

Več kot dva tisoč živilskih in prehranskih strokovnjakov, ki skrbijo za varno in kakovostno prehrano.

Pija Goljevšček, študij živilstvo in prehrana: "S pridobljenim znanjem sem se naučila, kako na najboljši način izkoristiti surovino ter kako pomembna je kakovost surovin za dober končni živilski izdelek. Prav zavedanje o kakovosti surovin ti da vedeti, da živilstvo ne more delovati brez agronomov in zootehnikov. Študij te veliko nauči tudi o delovanju mikroorganizmov, ki so ključnega pomena v nekaterih živilskih panogah."

Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete so raziskovalci in profesorji skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravili program izobraževanja "Preskuševalec medu", ki je bil izveden v letih 2008 in 2009. Prenovljen program izobraževanja se je izvajal tudi v letih 2015, 2016 in 2018. Študentke in študentje programa Živilstvo in prehrana (BSc) se s senzoričnimi lastnostmi medu srečajo pri izbirnem predmetu Senzorične metode, v okviru delavnice o senzoričnih lastnostih slovenskega medu. V letu 2018 je Biotehniška fakulteta, gostila tudi državno ocenjevanje medu. Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete so raziskovalci in profesorji skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravili program izobraževanja "Preskuševalec medu", ki je bil izveden v letih 2008 in 2009. Prenovljen program izobraževanja se je izvajal tudi v letih 2015, 2016 in 2018. Študentke in študentje programa Živilstvo in prehrana (BSc) se s senzoričnimi lastnostmi medu srečajo pri izbirnem predmetu Senzorične metode, v okviru delavnice o senzoričnih lastnostih slovenskega medu. V letu 2018 je Biotehniška fakulteta, gostila tudi državno ocenjevanje medu.

Zanimivi projekti: od pisanega sadja do življenja z bobri

Na Biotehniški fakulteti poleg prenosa temeljnega znanja, teorije, poteka tudi prenos znanja v prakso v obliki terenskih in laboratorijskih vaj, poskusov in študentskih inovativnih projektov, v letu 2018 je bila fakulteta nosilka treh zanimivih projektov – Ali lahko pri otrocih povečamo zanimanje za pisano sadje in zelenjavo?, Idejne rešitve celostne ureditve Športno rekreacijskega centra Dobrava v Slovenskih Konjicah in Odnos človek – bober v obvodni krajini na porečju Krke.

bober

Več kot sto študentov v tujini

V zadnjih desetletjih so za študente vse pomembnejše tudi mednarodne izkušnje, zato na fakulteti podpirajo različne programe in oblike študija v tujini in v ta namen ponujajo poseben sistem tutorstva in pomoči za domače ter tuje študente.

V letu 2018 je bilo več kot sto domačih študentov na študijski izmenjavi ali praktičnem usposabljanju v tujini, prav toliko pa jih je izkušnje in znanje nabiralo na Biotehniški fakulteti.

Mednarodno sodelovanje poteka tudi na ravni Univerze v Ljubljani, tako za internacionalizacijo master in doktorskih programov kot za izmenjavo profesorjev in raziskovalcev, kar je lahko pomembna priložnost za prenos specifičnih znanj študentom že na matični fakulteti.

Med pomembnejšimi in bolj odmevnimi mednarodnimi povezavami leta 2018 je tripartitno sodelovanje na področju raziskovanja genoma človeške ribice.  

V samem evropskem vrhu

  • V letu 2018 so študenti Biotehniške fakultete dosegli nadpovprečne rezultate na tekmovanjih s področja krajinske arhitekture, na mednarodnem natečaju Le:Notre je skupina absolventov Oddelka za krajinsko arhitekturo prejela prvo nagrado.

Beti Vidmar, mlada raziskovalka Biotehniške fakultete, je s predstavitvijo "Gnoj je zlato in zlato je gnoj" zmagala na znanstvenem tekmovanju Science Slam v Gradcu. Beti Vidmar, mlada raziskovalka Biotehniške fakultete, je s predstavitvijo "Gnoj je zlato in zlato je gnoj" zmagala na znanstvenem tekmovanju Science Slam v Gradcu.

  • Na znanstvenem tekmovanju Science Slam v Gradcu je s predstavitvijo "Gnoj je zlato in zlato je gnoj" zmagala Beti Vidmar s Katedre za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo.
  • Ekipa Levant, ki jo sestavljajo študenti vinarstva, je prejela prvo nagrado za celoten proces pridelave vina – od trte do predstavitve na študentskem natečaju Lidlov mladi vinar 2018. Zmagali so z inovativno pridelavo grozdja in polsuhega vina rose iz sorte 'pokalca'.

Ekipa Levant je navdušila s projektom za celoten proces pridelave vina – od trte do predstavitve na študentskem natečaju Lidlov mladi vinar 2018. Ekipa Levant je navdušila s projektom za celoten proces pridelave vina – od trte do predstavitve na študentskem natečaju Lidlov mladi vinar 2018.

  • Med tremi prejemnicami štipendij nacionalnega programa Unesco – Za ženske v znanosti je tudi pedologinja Erika Jež, ki se na Centru za pedologijo in varstvo okolja ukvarja z vrednotenjem čiščenja onesnažene zemlje v Mežiški dolini.
  • Na letnem srečanju Nemškega kmetijskega društva pa je Uršula Trček, diplomantka drugostopenjskega magistrskega študija Znanost o živali, prejela mednarodno nagrado za svoje prostovoljno delo. Od leta 2017 je namreč asistentka vodje na kmetiji s predelavo in prodajo sadja ter zelenjave v Herdwangen-Schönachu.
  • Med izjemno uspešne študente Biotehniške fakultete so se vpisali tudi Jerneja Jelnikar, ki je prejela Saubermacherjevo okoljsko priznanje za raziskavo insekticidnega delovanja treh lesnih pepelov, ter Miha Kostevc in Blaž Rekanje, ki sta bila med najboljšimi na mednarodnem tekmovanju študentov gozdarstva v Moskvi.
  • V svojih vrstah pa imajo tudi najboljšo študentko krajinske arhitekture na magistrski stopnji študija v Evropi. To je Petra Pečan, ki je letos z odliko magistrirala na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete z nalogo Optimizacija odprtega prostora oseb z demenco na izbranih primerih domov za starejše.
  • V letu 2018 je več priznanj in nagrad prejel tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje v okviru Oddelka za Biologijo BF UL. Botanični vrt, ki je bil ustanovljen pred 208 leti, je najstarejša, kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ob ustanovitvi se je imenoval Vrt domovinske flore. Leta 1920 je postal del Univerze v Ljubljani in bil deležen temeljite prenove. Danes zavzema 2.400 kvadratnih metrov, njegov prizadevni vodja Jože Bavcon pa ne skrbi le za ustrezno prostorsko širitev, ampak tudi za zanimivo vsebinsko obogatitev.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, je prejel eno izmed najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana, plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2018. Na fotografiji prof. dr. Miha Humar, na dan podelitve dekan Biotehniške fakulteta in Zoran Janković, župan Občine Ljubljane, ki je izpostavil predvsem sodelovanje: "Veseli smo, da lahko sodelujemo z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, ki z neverjetno tradicijo soustvarja ne samo pomembno infrastrukturo, ampak tudi vsebine v Ljubljani. Ponosni smo lahko, da je del naše občine. Vrt je nenadomestljiv prostor za počitek ali sprehod mnogih meščanov in obiskovalcev, pomembno vlogo pa ima tudi pri izobraževanju širše javnosti in izvajanju družbeno koristnih projektov." Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, je prejel eno izmed najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana, plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2018. Na fotografiji prof. dr. Miha Humar, na dan podelitve dekan Biotehniške fakulteta in Zoran Janković, župan Občine Ljubljane, ki je izpostavil predvsem sodelovanje: "Veseli smo, da lahko sodelujemo z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, ki z neverjetno tradicijo soustvarja ne samo pomembno infrastrukturo, ampak tudi vsebine v Ljubljani. Ponosni smo lahko, da je del naše občine. Vrt je nenadomestljiv prostor za počitek ali sprehod mnogih meščanov in obiskovalcev, pomembno vlogo pa ima tudi pri izobraževanju širše javnosti in izvajanju družbeno koristnih projektov."

Raznoliki študijski programi z devetih področij

Devet osnovnih študijskih področij na prvi stopnji in 15 akreditiranih dvostopenjskih programov je organiziranih v sedem matičnih oddelkov, ki so prostorsko razpršeni, največ jih je na različnih lokacijah v Ljubljani, en je na Rodici pri Domžalah. Poskusna polja in druga posestva, potrebna za zagotavljanje delovanja vseh strok, pa so še v Logatcu, Biljah pri Novi Gorici, Mariboru, Kromberku in Krumperku. Devet osnovnih študijskih področij na prvi stopnji in 15 akreditiranih dvostopenjskih programov je organiziranih v sedem matičnih oddelkov, ki so prostorsko razpršeni, največ jih je na različnih lokacijah v Ljubljani, en je na Rodici pri Domžalah. Poskusna polja in druga posestva, potrebna za zagotavljanje delovanja vseh strok, pa so še v Logatcu, Biljah pri Novi Gorici, Mariboru, Kromberku in Krumperku. Foto: Biotehniška fakulteta

Na Biotehniški fakulteti izvajajo študijske programe na devetih temeljnih področjih:

Univerzitetni študijski programi:

 

Visokošolski strokovni študijski programi:

 

Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo:

  • več kot 120 bilateralnih sporazumov Erasmus+, ki študentom omogočajo mobilnost v okviru programa Erasmus+,
  • več kot 100 študentov biotehniške fakultete vsako leto odide na izmenjavo v tujino,
  • več kot 90 tujih študentov vsako leto pride na izmenjavo na Biotehniško fakulteto UL,
  • več kot 90 zaposlenih na Biotehniški fakulteti UL vsako leto izkoristi možnost gostovanja v tujini,
  • več kot 50 tujih strokovnjakov na letni ravni gostuje na Biotehniški fakulteti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin