Fajonova: V svetu globalizacije meja, razen na zemljevidu, praktično ni več

Na @AmChamSlovenia poslovnem zajtrku sem predstavila dosežke gospodarske diplomacije v zadnjih mesecih. Naša naloga @MZEZ_RS je, da pomagamo gospodarstvu na obstoječih & pri prodoru na nove trge. In to tudi počnemo. pic.twitter.com/qLh2K04rz3

— Tanja Fajon (@tfajon) April 21, 2023

"Lahko si predstavljate, kaj pomeni kandidirati ob boku z Belorusijo. Tukaj se lahko spopadeta dva koncepta. Ni enostavno," je poudarila in dodala:

"Če pridemo v Varnostni svet, bomo sedeli ob boku državam, ki sokreirajo svetovno politiko. To bo predstavljalo neskončno priložnosti za izgradnjo podobe Slovenije v svetu, kar pomeni tudi priložnosti za gospodarstvo in za ljudi, da se odpiramo svetu. Iskreno verjamem, da v svetu globalizacije, v katerem danes živimo, meja, razen na zemljevidu, praktično ni več. Vse je prepleteno in povezano."

Fajonova: Slovenija ni med državami, ki bi bile izjemno prijazne do tujcev

Osrednja tema poslovnega zajtrka je bila sicer, kako pripeljati tujce na trg delovne sile in jih uspešno vključiti v slovensko družbo. 

Fajonova je v zvezi s tem dejala, da Slovenija ni med državami, ki bi bile izjemno prijazne do tujcev. Meni, da bi Slovenija morala biti bistveno bolj ambiciozna, da bi privlačila tujce, zato za zdaj veljamo predvsem za tranzitno državo. Poudarila je, da smo v času migrantskega vala v Sloveniji imeli izrazito negativno retoriko in da so stereotipi do tujcev v družbi prisotni.

Kot je dejala, novela zakona o tujcih, ki jo je pred kratkim sprejel DZ, ni idealna, je pa prva v vrsti. "Potrebovali bomo delovno silo. Te ljudi bi bilo treba integrirati, kar je Nemčija znala narediti," je dodala.

Tudi sama pravi, da nekatere upravne enote ne delajo najbolje, zato postopki za tujce potekajo predolgo. "Tudi mi smo kdaj koga poslali nekam, ker smo vedeli, da bo tam hitreje narejeno," je dejala. Ob tem je opozorila, da v Slovenijo prihajajo na eni strani tujci, ki so izobraženi, predstavljajo dodano vrednost in se znajo integrirati, ter na drugi strani takšni, pogosto v gradbeništvu, pri katerih je položaj drugačen in jih tudi družba ne sprejema.

Poudarila je še, da tujcev ne bi smeli zapirati v ločene skupnosti, ampak bi jim morali omogočiti, da po vsej državi postanejo del družbe.

Šef Nove NKBM moral otroke poslati v šolo v Gradec

"Ko sem prišel v Slovenijo, sem se po eni strani počutil zelo dobrodošlega. Po drugi strani sem se srečal s številnimi administrativnimi bremeni. Postopki so v nekaterih primerih trajali neobičajno dolgo," je svoj primer predstavil predsednik uprave Nove KBM John Denhof, Američan, ki že več let živi v Mariboru.

Kot eno od konkretnih težav je izpostavil, da so se morali njegovi otroci vpisati v šolo v Gradcu, saj v Mariboru ni bilo mednarodne šole. "Zavedati bi se morali, da privabljanje talentov pomeni privabljanje celotnih družin," je dejal.