Četrtek, 17. 11. 2016, 13.29
6 let, 6 mesecev
Evropsko sodišče zavrglo novo tožbo izbrisanih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,70
8
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo izbrisanih proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene, so sporočili iz ESČP. Odločitev, ki se nanaša na 212 izbrisanih, je dokončna.
ESČP je junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić Sloveniji naložila, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane.
Za vsak mesec izbrisa odškodnina v višini 50 evrov
Zato je Slovenija konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane. Do odškodnine so sicer po zakonu upravičeni tisti izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki imajo urejen status v Sloveniji, bodisi da imajo dovoljenje za stalno prebivanje bodisi imajo slovensko državljanstvo. Posameznemu upravičencu po zakonu za vsak mesec izbrisa pripada odškodnina v višini 50 evrov.
Tudi odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je maja letos namreč ugotovil, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz sodbe Kurić proti Sloveniji.
Krivic: Slaba odločitev predvsem za državo in preobremenjena sodišča
Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da ne bo obravnavalo novih pritožb izbrisanih, je po mnenju zagovornika izbrisanih Matevža Krivica slaba še bolj za državo in preobremenjena sodišča kot izbrisane, saj bodo izbrisani v naslednjega pol leta prisiljeni zasuti slovenska sodišča s tožbami za odškodnine.
Krivic je v imenu Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije poudaril, da današnja vest iz Strasbourga, da sodišče ne bo obravnavalo novih pritožb izbrisanih, nezadovoljnih s 50 evri pavšalne mesečne odškodnine, za izbrisane nikakor ni tako slaba, kot je videti na prvi pogled.
Izbrisani bodo pač morali nehati čakati na pričakovano krajšo pot do pravice neposredno prek Strasbourga in bodo zato v naslednjega pol leta prisiljeni, tako rekoč po napotku iz Strasbourga, zasuti slovenska sodišča s tožbami, je dodal. S 17. junijem prihodnje leto namreč skladno z zakonom o odškodninah izbrisanim poteče zadnji rok za vložitev tožb za povrnitev škode.
Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic opozarja, da sodba ESČP izrecno pravi, da je treba kritiko nezadostne višine odškodnine najprej nasloviti na domača sodišča, da je pa potem možna tudi ponovna pot v Strasbourg.
"Z njimi pa ne bodo zahtevali samo še dodatnih 100 evrov pavšalno za mesec izbrisa, kakor 'pravične' odškodnine vnaprej omejuje absurdni 'Virantov' zakon, ampak vsaj resnični nominalni znesek utrpljene škode," je poudaril Krivic. Ta "resnična" škoda pa že pri pavšalnih obračunih znese za vso množico izbrisanih najmanj po 300 evrov na mesec - v izjemnih primerih hujše sodno dokazane škode pa seveda lahko še mnogo več, je dodal.
Izbrisani se bodo pravdali še naslednjih nekaj let
Slabo za izbrisane pa je, da jim bo ta sodna pot poleg dosedanjih 24 vzela še nekaj naslednjih let, je zapisal Krivic. "Slabo za državo in njeno pravosodje pa je, da se bodo zato "čakalne vrste" podaljšale tudi v sodstvu, ne le v zdravstvu, da o dodatni izgubi ugleda te "pravne in socialne države" kot najhujši posledici niti ne govorim," je dodal.
Društvo izbrisanih bo po njegovih navedbah do konca decembra na svoji spletni strani objavilo vzorec take odškodninske tožbe in ustrezne napotke, da bi izbrisanim in njihovim odvetnikom olajšalo dobro pripravo takih tožb.
8