Evropska unija za Slovenijo pomeni civilizacijski okvir

Slovenija danes praznuje enajsto obletnico vstopa v Evropsko unijo. Po dolgotrajnih prizadevanjih in intenzivnih pripravah se je 1. maja 2004 naši državi uspelo priključiti povezavi, ki združuje pol milijarde ljudi ter deluje po načelih demokracije, tržnega gospodarstva, subsidiarnosti, prostega pretoka ljudi, blaga in kapitala.

Ob krizi, ki jo Evropska unija doživlja, je evroskepticizem vedno bolj prisoten. O tem, kaj pomeni vključitev v gospodarsko in politično integracijo, smo se pogovarjali s slovenskim odvetnikom ter univerzitetnim profesorjem politologije in mednarodnih odnosov Andrejem Finkom. Ker živi v Argentini, ki je članica povezave južnoameriških držav Mercosur, ter hkrati skrbno spremlja dogajanje v Sloveniji in Evropi, smo ga povprašali o razlikah med integracijama in o vplivih na notranje dogajanje v obeh državah.

Na čem temelji povezava Mercosur in kako deluje v primerjavi z Evropsko unijo? Kakšna je stopnja gospodarske oziroma politične integracije, na katerih vrednotah temelji? Obe sta (regionalni) integraciji, vendar je EU institucionalno neprimerno bolj dodelana kot Mercosur. Čeprav je bil Mercosur zamišljen kot strateško vsestranska povezava, je še zelo daleč od tega. Edino, kar delno uspeva, je gospodarska povezava, vendar je še ta tako slaba, da njeni kritiki, ki jih ni malo, pravijo, da Mercosurja danes v praksi sploh ni.

Politične povezave skoraj ni. Največji državi v povezavi, Brazilija in Argentina, sta že nekaj let globoko v gospodarskih težavah. Skupne vrednote so precej neopredeljene. Precej po južnoameriško: veliko govorjenja in malo vsebine. Mercosur je nastal zelo hitro, nekako v desetih letih. Zamisel je nastala leta 1985, ustanovljen je bil z mednarodno pogodbo v Asuncionu leta 1991, dopolnjen pa s protokolom v Ouro Pretu leta 1995. Evropska unija pa je nastajala počasi, mukotrpno, zato je bolj dodelana in solidna.

Kolikšnemu delu suverenosti se je odpovedala Argentina? Zanimivo je, da v Mercosurju, kakor sicer v vseh južnoameriških integracijskih ustanovah, ni govora o odstopanju od suverenosti, kar je sicer predpostavka vsake integracije. Nasprotno, južnoameriške države vedno prisegajo na neodtujljivost suverenosti. To je neverjetno, a je tako.

Zakaj? To priseganje je ostalina njihovih osamosvojitvenih procesov. Vse južnoameriške države so relativno mlade. Je neke vrste ihta (pre)mladega človeka, ki se zaveda svoje nezrelosti, pa hoče kljub temu izsiliti priznanje drugih, da ga upoštevajo. Dejansko ne gre toliko za države kot formalne politične tvorbe, temveč za narode oz. ljudstva, ki v njih živijo. Gre predvsem za kulturno vprašanje, za težavo identitete. Kdo sem in kaj sem? Če je to jasno za narod (sociološki pojem), potem ni toliko težav za državo, katere del je ta narod.

Kaj je Argentini prinesla povezava? Kaj se je spremenilo? Komaj kaj. Medsebojne gospodarske izmenjave gredo svojo pot skoraj tako, kot če Mercosurja ne bi bilo. Vsaka država s svojim gospodarstvom dela, kakor hoče in ji bolj prija. Tu gre predvsem za veliki dve – Argentino in Brazilijo. Majhne, na primer Urugvaj (zelo kritična država) ali Paragvaj, pa protestirajo, a brez pravega učinka.

S kakšnimi težavami se spoprijema Mercosur? Največje so notranje, gospodarske težave držav članic. Kot evropska je tudi Mercosurjeva integracija temeljila najprej na gospodarstvu. Zamišljena je bila in formalno še vedno je carinska zveza. Podlaga so bili vzpostavitev prostotrgovinske cone, enoten zunanji davek, carinske tarife, prost pretok ljudi in dobrin, demokratična družbena in politična ureditev ter pravna država kot predpogoj.

Na začetku je skupna carinska cona kar dobro delovala. Potem se je začelo zatikati, predvsem pri nekaterih bolj občutljivih proizvodih in predvsem zaradi premnogih izjem, ki so jih sproti vnašali. To zadnje do take mere, da je danes skoraj nemogoče na splošno govoriti o enotni carini.

Kako na delovanje povezave vpliva slabo gospodarsko stanje držav članic? Predpogoj Mercosurja je bilo stabilno gospodarstvo pri članicah. To se je kmalu začelo krhati: visoka inflacija, nestabilnost v valutnem tečaju, nagle razlike pri obrestnih merah, da ne govorimo o argentinskem primeru v zadnjih letih, ko je država zaprla valutni trg (uvedla je prepoved trgovanja s tujimi valutami, predvsem z ameriškim dolarjem) in omejila uvoz. Tega nobena integracija ne prenese. Da o venezuelskem kaosu niti ne govorimo.

Bi bila Argentina drugačna, če bi bila del Evropske unije? To bi bilo nekaj popolnoma drugega, a potem Argentina ne bi bila Argentina in partnerske države ne bi bile južnoameriške države.

Kako iz Argentine gledate na evropske težave? Evropa je kljub svojim težavam, gledano iz Argentine, luksuz. Na hitro rečeno, očitna je ogromna razlika v zrelosti.

Tudi v Sloveniji se sliši glasove, ki pravijo, da se ne bi smeli odpovedati delu svoje suverenosti in je prenesti na Evropsko unijo. Kako odgovarjate? Medtem ko južnoameriške države obstajajo slabih dvesto let (vse se približujejo praznovanju dvestoletnice razglasitve svoje samostojnosti), bi lahko kdo rekel, da ima naša Slovenija komaj 24 let državnosti. To je res. Vendar je bistvena in ogromna razlika v identiteti naroda, ki se zaveda, da tam živi že tisoč petsto let, da je pred tisoč leti (in zadnjikrat pred šeststo leti) tam ustoličeval svoje vojvode in da je skoraj pred petsto leti izšla prva knjiga v slovenskem jeziku.

Država, ki smo jo dosegli pred 24 leti, je torej neke vrste krona vsega našega življenja. Če vem, kdo sem in kaj sem, ter se tega trdno zavedam, torej če je moja identiteta popolnoma opredeljena in jasna, nimam težav, da se zavestno povezujem z drugimi identitetami. Kot pri vsakem družabništvu nekaj odstopim in prispevam, da po drugi strani več dobim. To je naš "biznis" in zato nam EU koristi.

Koristi nam tudi zato, ker danes obstaja težnja, da se narodi in države, tudi neprimerno večje od naše, povezujejo v skupnosti, take ali drugačne, gospodarske in vojaške, kulturne in športne. Seveda pa je nadvse pomembno, kakšne so te povezave. Če bi bili povezani v kakšno Sovjetsko zvezo (kot smo do leta 1948 mednarodnopolitično skoraj bili, po prelomu s Stalinom pa notranjepolitično ostali) ali jugoslovansko domnevno "samoupravno ujedinjenje", potem bi to očitno škodilo naši narodni in državni samobitnosti in v tem primeru bi bil tudi sam skeptičen.

Če pa je povezava v EU zavarovana s številnimi mednarodnimi jamstvi, ki so enaka za vse druge članice, je zadeva bistveno drugačna. Tako še vedno zrelo vladamo sami sebi, priznamo pa skupno instanco nad seboj, ki je vsem v korist.

Sicer se pa lahko vprašamo: Zakaj nam v Sloveniji ne gre bolje? Ali nujno zaradi EU? Kaj pa, če je to zaradi naših pomanjkljivosti, ki jih moramo rešiti sami?

Kaj po vašem mnenju Evropska unija pomeni za Slovenijo? Evropska unija za Slovenijo pomeni vsestransko soliden okvir. To je civilizacijski okvir, ki vpliva na vse preostalo. Ne gre samo za negativen vidik ali argument, češ da si ne moremo predstavljati Slovenije kot otoka sredi EU. Nasprotno, Slovenija naravno spada v okvir vrednot in temu ustrezen sistem, kakršnega so po vseh preteklih grozotah vojn in revolucij v Evropi izdelali v zadnjih desetletjih. Z drugačnim gledanjem, kot je to, bi se kmalu spet začeli vračati v barbarstvo, ki smo ga že davno presegli oziroma prešli.