Evropa zadržala 185 milijonov evrov, namenjenih Sloveniji, na potezi je država

Službe Evropske komisije iz generalnega direktorata za regionalno politiko so končno revizijsko poročilo poslale v petek, 27. junija. To je bil odziv na podroben odgovor slovenskih oblasti, je pojasnila Shirin Wheeler, tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna.

Evropska komisija je izplačila 185 milijonov evrov evropskih sredstev iz dveh operativnih programov iz finančnega obdobja 2007–2013 zadržala na začetku leta zaradi resnih pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov ter zaradi ne dovolj odprtega in transparentnega sistema javnega naročanja. Slovenija mora za sprostitev izplačil sodelovati pri iskanju rešitev V okviru operativnega programa regionalna politika in konkurenčnost so ustavili izplačilo 67,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa infrastruktura pa so zadržali izplačilo 105 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 12,3 milijona evrov iz sklada za regionalni razvoj, so na začetku marca pojasnili v komisiji.

V Bruslju so že na začetku marca jasno povedali, da mora Slovenija za sprostitev izplačil sodelovati s komisijo pri iskanju rešitev ter zagotoviti ustrezne sistemske in finančne popravke. To ne pomeni nujno izgube denarja, temveč je lahko rešitev prenos sredstev na druge, neproblematične projekte, so pojasnili. Sporni so trije projekti Neuradno se omenja številka 4,27 milijona evrov finančnih korekcij, ki naj še ne bi bila dorečena in naj bi bila stvar pogajanj. Slovenija naj bi sicer načelno nasprotovala finančni korekciji kot taki.

Sporni so trije projekti: gradnja mariborske medicinske fakultete, gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij ter rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš.

Sporno se komisiji zdi tudi določilo, da morajo imeti nadzorniki gradbenih projektov licenco inženirske zbornice že ob dajanju ponudb za izvedbo projekta in ne šele ob izboru izvajalca. Sama zahteva po licenci naj ne bi bila sporna.

Zadržanje 185 milijonov evrov je v Sloveniji dvignilo precej prahu. Slovenski pristojni organi so na začetku izrazili začudenje in nestrinjanje zaradi postopka ter komisijo pozvali, naj ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil pomeni resno likvidnostno nevarnost. Nato so predlagali delno sprostitev sredstev, česar v Bruslju vsaj do zdaj niso sprejeli. Denar za Slovenijo ni izgubljen Vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert je na začetku aprila v Bruslju izrazila upanje, da bo težava celovito rešena v dveh mesecih. Konec maja je povedala, da čakajo na končno revizijsko poročilo, in izrazila upanje, da bo težava rešena do konca junija. A postopek kljub temu še traja.

"Na potezi je Slovenija," se glasi uradno stališče komisije. Neuradno viri v Bruslju pojasnjujejo, da temu, da so se nepravilnosti zgodile, ni mogoče oporekati in da bo Slovenija pač morala sprejeti finančno korekcijo. Obenem poudarjajo, da ta denar za državo ni izgubljen, saj se lahko premesti na druge projekte. Poudarjajo tudi, da bi bila težava lahko rešena hitreje.