Petek, 12. 1. 2018, 13.22
6 let, 10 mesecev
Erjavec napovedal sprožitev tožbe proti Hrvaški do konca februarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
6
Zunanji minister Karl Erjavec je pred začetkom seje odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) napovedal, da bo poslance seznanil tudi s pripravami na vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišče EU. Slovenija naj bi jo Evropski komisiji posredovala že do konca februarja, je napovedal.
Kot je povedal Erjavec, je namen današnje seje OZP predvsem seznanitev poslancev z vsemi aktivnostmi v zvezi z implementacijo arbitražne razsodbe.
"Predstavil pa bom tudi priprave glede tožbe, ki jo bomo predložili najprej Evropski komisiji po 259. členu pogodbe o delovanju EU in pozneje na Sodišče EU v Luksemburgu," je povedal minister.
Napovedal je, da naj bi vse gradivo Evropski komisiji posredovali do konca februarja. Komisija ima nato do tri mesece časa, da se odloči, ali bo prevzela postopek ali pa ga bo prepustila Sloveniji, da ga nadaljuje pred Sodiščem EU, je razložil minister.
Erjavec prepričan, da bo Hrvaška spremenila stališče
Izrazil je tudi prepričanje, da bo Hrvaška spremenila svoje odklonilno stališče glede spoštovanja arbitražne razsodbe. "Prepričan sem, da je treba biti samo potrpežljiv in nadaljevati aktivnosti glede implementacije arbitražne razsodbe. Ne nazadnje je pravo na naši strani, tudi Evropska komisija, čeprav pričakujem njen aktivnejši, konkretnejši angažma," je še dejal Erjavec. Povedal je, da so ti postopki Evropske komisije za zdaj še bolj "v ustni fazi", pričakuje pa tudi konkretnejše ukrepanje.
Hrvaška diplomacija ne vidi razloga za slovensko tožbo
Hrvaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU. Če bo Slovenija to naredila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila. Kot so zatrdili, Hrvaška ne krši evropske zakonodaje s svojo odločitvijo, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe, posledično pa niti njene implementacije. Dodali so, da so jasni razlogi, zakaj je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka.
Omenili so tudi zakone, ki jih je slovenska vlada poslala v DZ zaradi arbitražne odločbe, ki je potrdila levi breg Dragonje kot hrvaško ozemlje, vključno s štirimi naselji. "Mlini, Škudelin, Bužin in Škrile so bili in ostali del Republike Hrvaške in pod nadzorom hrvaških državnih organov tako pred kot po osamosvojitvi Hrvaške. Njihovi krajani so bili in so prebivalci Hrvaške. Zato ta slovenska poteza nima nobenih učinkov na prebivalce teh naselij," so odgovorili.
Predsednik republike Borut Pahor na srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v Bruslju.
Po obisku predsednika republike Boruta Pahorja v Bruslju v začetku tedna so se sicer pojavile informacije, da naj bi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pripravljal srečanje premierja Mira Cerarja in njegovega hrvaškega kolega Andreja Plenkovića. V Cerarjevem kabinetu za zdaj vabila v zvezi s tem niso prejeli.
Je pa pred sejo OZP novinarjem državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič še enkrat pojasnil, da Slovenija dialoga s Hrvaško ne odklanja, "a dialog lahko poteka samo o implementaciji arbitražne razsodbe". "V tem smislu lahko poteka tudi dialog skupaj z Evropsko komisijo," je povedal Mirošič.
Pred za februar napovedanim obiskom Plenkovića v Bruslju pri Junckerju pa Slovenija pričakuje, da bo Evropska komisija ponovila znana stališča, "da je arbitražno razsodbo treba implementirati in da je mednarodno pravo treba spoštovati ter da članica EU ne more biti tista, ki deluje protipravno, sploh če želi EU stabilizirati razmere na Zahodnem Balkanu," je še povedal Mirošič.
Erjavec za 'time out' pri incidentih hrvaških ribičev
Erjavec je sicer izrazil tudi pričakovanje, da bo na današnji seji OZP znova prišlo do potrditve enotnosti slovenske politike pri reševanju arbitražnega zapleta s Hrvaško. "Vse politične stranke menijo, da je treba implementirati arbitražno razsodbo. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša meni, da je čas za 'time out'. ''Lahko ga imamo, vendar moramo nadaljevati vse aktivnosti, kar se tiče priprave tožbe za Sodišče EU," je dejal.
Od 30. decembra, ko je Slovenija uveljavila arbitražno razsodbo, je bilo v Piranskem zalivu 55 incidentov. Od tega 21 vplutij ribiških plovil ter 34 vplutij policijskih.
"Sem pa za to, da imamo 'time out', ko gre za incidente, ki jih enostransko povzroča hrvaška stran, vendar to ni v naši moči," je še povedal zunanji minister.
Teh incidentov je bilo na morju po podatkih policije od 30. decembra, ko je Slovenija uveljavila arbitražno razsodbo, 55, od tega 21 vplutij ribiških plovil ter 34 vplutij policijskih.
Lani v pol leta - od razglasitve arbitražne razsodbe - pa so zabeležili več kot tisoč vplutij hrvaških plovil v območje, ki ga je Sloveniji kot njeno potrdilo arbitražno sodišče. V prejšnjih letih so jih v vsem letu zabeležili okoli 300 ali 400.
6