Le SDS ne bo podprla ugotovitev komisije o sumu pranja denarja v bankah

Komisija DZ je preiskavo suma pranja denarja iranskega izvora in financiranja jedrske proliferacije v NLB zaključila in ugotovila, da so za dopustitev tega odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

Preiskave suma pranja denarja v Novi KBM pa ni zaključila in predlaga, naj se v prihodnosti do konca razišče predvsem vlogo nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca in primer državljanke BiH Dijane Đuđić, znane zaradi posojila SDS, je danes povzel predsednik komisije DZ Jani Möderndorfer (SMC).

Novice Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata iz BiH

Poročilu in sklepom komisije so podporo razen v SDS napovedali v vseh strankah. Večina je ocenila, da morajo po mnenju komisije utemeljene sume pranja denarja v NLB do konca raziskati organi pregona ter da mora država, ki je zaradi obeh zgodb izgubila ugled doma in v tujini, oz. prihodnja vlada izboljšati obveščevalno-varnostni sistem, ki se je izkazal za pomanjkljivega.

V SDS po besedah Branka Grimsa cenijo storjene napore, a predlaganih sklepov ne bodo podprli. "Ne bomo jih podprli, ker nekaterim v sedanji politiki namerno dajejo odvezo," je pojasnil. To poročilo daje t. i. persilschein (potrdilo o nedolžnosti) nekdanjima državnima sekretarkama na finančnem ministrstvu Heleni Kamnar in Mateji Vraničar ter nekdanjemu predsedniku komisije za preprečevanje korupcije Goranu Klemenčiču.

Novice Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo #video

Prav tako ne omenja odgovornosti nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal in državnega sekretarja Damjana Laha, ne nekdanjega direktorja policije Janka Gorška ne nekdanje vodje nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana itd., je naštel Grims, ki je večkrat ponovil, da je ta komisija raziskovala nekaj, kar sta pred njo raziskali že dve.

Razpravo so zaznamovale prihajajoče državnozborske volitve

Razprava se ni vrtela le okoli vsebine, zaradi katere danes poteka, pričakovano, zadnja izredna seja DZ v tem sklicu, temveč v zaostrenih tonih med posamezniki. "Bolj kot sama vsebina poročila v ospredje težav silijo že tolikokrat videna podtikanja in sprenevedanja," je povzel Matjaž Nemec (SD).

Takšno razpravo so obžalovali tudi v NSi, v imenu katere je Jernej Vrtovec ugotovil, da "to ni prispevek k ničemur". Vrtovec je menil, da Slovenija daje signal, da se pranje denarja tu lahko počne, ker se nikomur nič ne zgodi. "Enako je bilo pri bančni luknji. Slovenija postaja oaza za finančne mahinacije," je izpostavil. Sume se je preiskovalo v dveh državnih bankah, Nova KBM je bila medtem že prodana, enako bi se moralo zgoditi z NLB, je opozoril.

Novice Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

"To bi se preprečilo ob pravilnem delovanju pravne države," je dejal Vrtovec, Ivan Hršak (DeSUS) pa je povzel, da "so odpovedali vsi nadzorni mehanizmi na vseh ravneh". Po mnenju Bojana Dobovška (NP) je šlo za "tipičen primer sistemske korupcije". V normalnih zadevah namreč vse institucije delujejo, ko so vpletene elite, pa zatajijo in nič se ne zgodi, je dodal.

Poročilo v politični odgovornosti bremeni vlado SD pod vodstvom Boruta Pahorja. Nemec je zato pripomnil, da bi moralo to "ob navajanju, kdo je bil v določenem času na določenem položaju, ugotoviti, da je do teh dogodkov lahko prišlo zato, ker zlasti politiki že pol tretje desetletje ni uspelo doseči dogovora o delujočih mehanizmih za pregon tovrstnega kriminala".

"Kako je mogoče, da nobeden od državnih podsistemov tega ni zaznal?"

V imenu SD ga je zaskrbelo, da odkritja prihajajo na dan ob delu preiskovalnih komisij. "Kako je mogoče, da nobeden od državnih podsistemov tega ni zaznal?" se je vprašal in napovedal, da bo SD poročilo podprl "v pričakovanju, da bomo v novem mandatu končno vzpostavili pravičen sistem zaupanja v institucije ter potrebne mehanizme".

A Saša Tabaković (SMC) je ob poslušanju stališč menil, da se to, kar je šlo narobe, marsikje dotika predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. "Ali bo to postalo družbeno sprejemljivo oz. stvar preteklosti, je stvar tistih, ki bodo tem ugotovitvam dali sodni epilog," je dodal.

Novice "Nekdanji upravi NLB in NKBM sta odgovorni za bančno luknjo" #video

Franjo Trček (Levica) je ocenil, da država potrebuje novo politiko. "Dokler ne pride nova politika - ne zgolj novi obrazi, nova politika z integriteto - smo ugrabljena kleptokratska, pogosto kriminalna država, ki jo soomogoča politika," je dejal in se zavzel za odstranitev generacije Boruta Pahorja, Janeza Janše in Lojzeta Peterleta.

Prst je uperil tudi v politično kadrovanje. Dobovšek je dodal, da je bilo ob teh primerih oškodovano premoženje. "Osebe, ki so se obogatile ali pridobile funkcijo, morajo odgovarjati kazensko in odškodninsko," je poudaril. Po Hršakovem mnenju pa bi morali zaradi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti spremeniti področno zakonodajo.

V razpravi so poslanci veliko besed izgubili tudi o tem, zakaj SDS ni hotela sodelovati v tej preiskovalni komisiji, ugotovitvah o tej temi komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod Grimsovim vodstvom in bančne komisije DZ pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS), ali bi Möderndorfer smel voditi to komisijo ali ne ter o drugih političnih zgodbah, ki so spremljale preiskavo suma pranja denarja v obeh bankah.