Dušan Šešok zaradi radarjev toži mariborsko občino za 12,8 milijona evrov

Mariborska občina je v začetku letošnjega leta, ko je postalo jasno, da s podjetjem Iskra Sistemi ne bo dosegla sporazuma glede odpovedi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, na okrožno sodišče v Mariboru podala tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe. In radarji, ki so zanetili mariborske vstaje, so se zataknili v sodnih mlinih.

Tožba veliko nižja od napovedane Kot v Večeru piše Igor Selan, se je Iskra pritožila in zahtevala prenos pristojnosti na okrožno sodišče v Ljubljani, čemur je mariborsko okrožno sodišče ugodilo, a se je na omenjeni sklep nato pritožila mariborska občina, ki je na višjem sodišču zdaj vendarle dobila spor glede pristojnosti sodišča.

"Višje sodišče je odločilo, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno okrožno sodišče v Mariboru. Sojenje se bo predvidoma lahko začelo v začetku leta 2015," so sporočili iz urada predsednice okrožnega sodišča v Mariboru.

Po neuradnih informacijah naj bi se na odločitev višjega sodišča že odzvali v Iskri in zoper mariborsko občino vložili že večkrat napovedano odškodninsko tožbo. Iskra toži občino za 12,8 milijona evrov, torej za znesek, ki niti približno ne dosega številk, kot jih je še lani napovedoval predsednik uprave Iskre Dušan Šešok, ki je sprva grozil s tožbo v višini 265 milijonov, potem pa še s trikrat višjim zneskom, 762 milijonov evrov.

Dušan Šešok brez komentarja Šešok niti odločitve višjega sodišča o pristojnosti niti odškodninske tožbe zoper mariborsko občino ni želel komentirati, direktor mariborske mestne uprave Žula pa meni, da je tožbo Iskre treba razumeti bolj kot pravno folkloro.

"Dokler okrožno sodišče v Mariboru ne odloči o ničnosti, drugo sodišče ne more odločati o odškodnini. Šele če bi sodišče ugotovilo, da občina nima ustreznih argumentov in da pravni posel ni bil ničen, bi Iskra lahko vlagala take zahtevke, zato njihovo potezo razumem zgolj kot neke vrste pravni pritisk," po poročanju Večera pravi Žula.