Državni tožilci zbrani na izobraževalnih dnevih v Mariboru

Udeležence je nagovoril tudi minister za pravosodje Aleš Zalar, pri čemer je osrednjo pozornost namenil aktualnemu vprašanju, kako zagotoviti največjo možno mero ustrezne zaščite žrtev kaznivih dejanj.

"Ta tema je prioriteta na ravni EU"

"Gre za temo, ki je že politična prioriteta na ravni Evropske unije," je poudaril Zalar. Ob tem je spomnil, da je Evropska komisija aprila predstavila okvirni načrt zakonodajnih in drugih ukrepov v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj. Po ministrovih besedah naj bi načrtovani ukrepi zagotovili minimalne standarde zaščite v celotni EU.

Kot je pojasnil Zalar, je razprava v zvezi z okvirnim načrtom pokazala, "da ni do dovolj, da poskušamo kategorizirati žrtve glede na posamezne vrste kaznivih dejanj, ampak da je verjetno primerneje, da kategoriziramo odnos in ukrepe do žrtev z vidika stopnje ranljivosti teh žrtev".

"Nobena država si ne bo mogla privoščiti ignorantskega odnosa"

Po ministrovih besedah je Evropska komisija maja na podlagi okvirnega načrta predstavila tudi obsežni paket ukrepov, ki se nanašajo na zaščito žrtev kaznivih dejanja. Ukrepi naj bi zagotovili ustrezni način obravnave žrtev v vseh fazah postopka, od trenutka, ko žrtev prijavi kaznivo dejanje, pa vse do sodbe in tudi po njeni pravnomočnosti.

Zalar je še opozoril, da potreba po zaščiti žrtev kaznivih dejanj izhaja tudi iz povsem političnih razlogov: "Nobena država, nobena vladajoča politika si ne bo mogla privoščiti ignorantskega odnosa ali pa odnosa, ki ne bi šel v korist žrtev kaznivih dejanj."

"EU želi na tem področju še dlje"

Ob tem minister vidi priložnost za nekakšno tekmovanje med članicami EU v smislu tega, kaj vse bi še bilo treba narediti za to, da bi se položaj žrtev kaznivih dejanj izboljšal. Po Zalarjevih besedah ima Evropska komisija ambicijo, da gre na tem področju še bistveno dlje.

"Evropska komisija namerava prenoviti vsa obstoječa pravila, ki se kakor koli dotikajo položaja žrtev kaznivih dejanj, vključno z direktivo, ki ureja odškodnine žrtvam," je dejal minister. Po njegovih besedah je Slovenija nedavno šla korak dlje od direktive in razširila zaščito žrtev v smislu zagotavljanja lažjega dostopa do odškodnine določenim najbolj ranljivim skupinam.

"Kriminal se v EU ne bo izplačal"

Po Zalarjevih besedah je Evropska komisija napovedala tudi posebno zakonodajo na ravni EU, ki bi reševala vprašanje kolizije zakonov, ki se kakorkoli dotikajo vprašanja žrtev kaznivih dejanj: "Osnovno vodilo vseh teh prizadevanj je med drugim tudi sporočilo vsem tistim, ki naj bi bili jutrišnji potencialni osumljenci oziroma obdolženci, da se pač kriminal v Evropski uniji ne bo izplačal."

Izobraževalnih dnevov Društva državnih tožilcev Slovenije, ki se bodo končali v petek, se udeležujejo državni tožilci in pomočniki državnih tožilcev ter strokovni sodelavci in pripravniki na državnih tožilstvih. Zalar je udeležence pozval, naj ministrstvu posredujejo svoje poglede in izkušnje v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj.

Srečanje je namenjeno izmenjavi strokovnih praks

Dvodnevno izobraževanje in strokovno usposabljanje Društvo državnih tožilcev Slovenije organizira skupaj s Centrom za izobraževanje v pravosodju. Srečanje je namenjeno izmenjavi strokovnih praks in pogovoru o razvoju področja tožilstva v Sloveniji.

Udeleženci tokrat največ pozornosti namenjajo vlogi državnega tožilca v predvidenih spremembah zakona o kazenskem postopku, tožilskemu usmerjanju v primeru gospodarskih kaznivih dejanj, poglavitnim rešitvam v predlaganih spremembah kazenskega zakonika, politiki pregona in novemu zakonu o državnem tožilstvu.

Na programu mariborskega srečanja je tudi občni zbor Društva državnih tožilcev Slovenije.