V Rusiji gori ena največjih rafinerij #video

21.07 Ruski napad prekinil oskrbo z elektriko v jedrski elektrarni Černobil

Ruski napad je prekinil oskrbo z električno energijo v zaščitni strukturi, ki pokriva del jedrske elektrarne Černobil in preprečuje uhajanje radioaktivnih snovi, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ukrajinsko ministrstvo za energetiko.

"Zaradi prenapetosti je brez električne energije ostala Nova varnostna zapora, ključen objekt, ki izolira uničeni četrti blok jedrske elektrarne Černobil in preprečuje izpust radioaktivnih snovi v okolje," je na Telegramu zapisalo ministrstvo.

Jedrska elektrarna v Černobilu je zaprta, odkar sta leta 1986 med varnostnim preizkusom odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Nesreča velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva. Točno število žrtev sicer ostaja neznanka.

Po uradnih podatkih iz tistega časa je nesreča neposredno povzročila smrt 31 ljudi. Nesreča naj bi sicer terjala bistveno več žrtev, saj je na tisoče ljudi kasneje umrlo zaradi posledic sevanja.

19.12 Macron: Podcenili smo Rusijo

"V skladu z doktrino strateške dvoumnosti vam lahko povem, da ni nič izključeno," je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal v intervjuju za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, ko je odgovarjal na vprašanje, ali bi podprl sestrelitev ruskega lovskega letala, če bi to brez dovoljenja vstopilo v evropski zračni prostor.

Macron je opozoril, da so podcenili Rusijo. Kot je dejal, je Rusija največja strukturna grožnja za Evropejce, pri čemer je navedel vmešavanje v volilne kampanje, kibernetske napade in širjenje lažnih informacij.

"Naivni smo, če ne prepoznamo, da se ruska tajna vojska širi v naše demokracije. Sestavljena je iz tistih malih anonimnih bojevnikov, ki jim pravimo digitalni boti. Manipulirajo demokracijo v Franciji, Nemčiji in po vsej Evropi," je opozoril.

Na vprašanje o predlogu Evropske komisije, da se zamrznjena ruska sredstva uporabijo kot jamstvo za plačilo vojne škode Ukrajini, je Macron ponovil, da sredstev ni mogoče preprosto zaseči, ker bi to kršilo mednarodno pravo.

15.52 EU namenja Ukrajini dve milijardi evrov za drone

Evropska unija je danes Ukrajini izplačala štiri milijarde evrov finančne pomoči, od katerih bosta dve milijardi namenjeni za izdelavo brezpilotnih letalnikov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je pred začetkom današnjega zasedanja voditeljev članic EU v Koebenhavnu zavzela za okrepitev vojaške podpore Ukrajini.

"Če se vsi strinjamo, da je Ukrajina naša prva obrambna linija, potem moramo povečati vojaško podporo Ukrajini," je dejala predsednica komisije ob prihodu na neformalni vrh EU, v ospredju katerega sta krepitev obrambnih zmogljivosti unije in njena nadaljnja podpora Ukrajini.

"To je razlog, zakaj danes Ukrajini namenjamo štiri milijarde evrov. Od tega bosta dve milijardi evrov vloženi v brezpilotne letalnike," je dodala. Obenem se je zavzela za povečanje pritiska na Rusijo.

Finančna podpora je del pobude za posojila skupine sedmih najrazvitejših držav G7, ki do leta 2027 predvideva izplačila v skupni višini približno 45 milijard evrov. EU od tega zneska zagotavlja 18,1 milijarde evrov. Z novim izplačilom je bilo od začetka leta izplačanih 14 milijard evrov, so navedli v Bruslju.

Evropska komisija je minuli teden državam članicam EU tudi predstavila izhodišča za novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Novo posojilo bi Ukrajina vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.

Več voditeljev držav članic EU je pred srečanjem pozdravilo predlog komisije, od katere danes pričakujejo več podrobnosti v zvezi s tem. Nekatere člancie so sicer še vedno zadržane glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

"Ne zasegamo premoženja," je zatrdila von der Leyen. "Ukrajina mora to posojilo odplačati, če Rusija plača odškodnino" za povzročeno škodo zaradi vojne, je pojasnila.

11.00 Lavrov komentiral dostavo raket tomahawk za Ukrajino

Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov se je na družbenem omrežju X odzval na vprašanje o dobavi raket tomahawk Ukrajini, s katerimi bi lahko ukrajinska vojska napadla cilje na ruskem ozemlju.   

"Menim, da je to predvsem posledica evropskega pritiska na Washington, Washington pa želi pokazati, da upošteva stališča svojih zaveznikov. Nismo še pred končno odločitvijo. Američani ne dobavljajo raket tomahawk kar vsakomur. Če se ne motim, sta jih med Evropejci dobili le Španija in Nizozemska. Z drugimi so precej previdni. In če imajo Ukrajino za odgovorno državo, ki jih bo odgovorno uporabljala, bi me to presenetilo," je v objavi Antona Gerašenka, nekdanjega svetovalca ukrajinskega notranjega ministra, dejal Lavrov. 

‼️Lavrov on Tomahawk missiles for Ukraine:

[Q]: The issue of supplying Tomahawk missiles to Ukraine is under discussion. Does Moscow see this as a form of pressure from Washington, and how will the Russian authorities respond diplomatically?

[Lavrov]: I believe this is… pic.twitter.com/9rB3jm3OmF

— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) October 1, 2025

Rakete tomahawk imajo doseg do 2.500 kilometrov, kar bi potencialno omogočilo napade na Moskvo. Rusija bi takšen korak skoraj zagotovo obravnavala kot eskalacijo, pa je poročala STA.

Rakete tomahawk Foto: Reuters

8.30 V Rusiji gori ena največjih rafinerij 

Ena največjih rafinerij v Rusiji Slavneft-JANOS ima glede na podatke uradnih spletnih strani in industrije predelovalno zmogljivost približno 15 milijonov ton nafte letno.

Ukrajinski viri še trdijo, da je prizadeta enota VT-6, ki predeluje kurilno olje, z domnevno letno zmogljivostjo več kot 6,2 milijona ton.

Foto: Reuters

Novice "Putin globoko v svojem srcu ve: Konec je"

Novice Alarm v največji jedrski elektrarni v Evropi: "Kaj takega se še ni zgodilo"