Petek, 4. 8. 2023, 14.21
9 mesecev
Državni proračun s 587 milijoni evrov primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,31
Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos po predhodnih podatkih zabeležil 7,25 milijarde evrov prihodkov, kar je za 0,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 4,2 odstotka na 7,83 milijarde evrov. V sedmih mesecih je država zabeležila 586,7 milijona evrov primanjkljaja.
Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, so davčni prihodki v prvih sedmih mesecih letos dosegli 6,2 milijarde evrov in so bili po navedbah ministrstva za 59 milijonov evrov višji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prihodki od davka na dodano vrednost so se povečali za 5,7 odstotka na 2,9 milijarde evrov.
Prihodki iz dohodnine so bili višji za 6,3 odstotka in so znašali 884 milijonov evrov. Rast so poganjali visoka zaposlenost in pritiski na rast plač. Del prihodkov iz dohodnine, ki gre v proračun, je bil nižji zaradi za 8,6 odstotka višjih sredstev, namenjenih občinam.
Davek od dohodkov pravnih oseb je znašal 843 milijonov evrov in je bil za 19,3 odstotka nižji. Razlog je v tem, da so nekatera podjetja zaradi poslovnih razlogov zaprosila za zmanjšanje mesečne akontacije, kar se odraža pri plačilih akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za julij.
Prihodki od trošarin so se povečali za 16,5 odstotka na 950 milijonov evrov. Pobrane trošarine od energentov so bile višje za 135 milijonov evrov, kar je predvsem posledica lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov ter višjih trošarin na motorna olja. Beležijo tudi rast prihodkov od trošarin na tobak, kar je posledica dvigov trošarin na tobačne izdelke.
Za naložbe petino več
Za naložbe je bilo v prvih sedmih mesecih letos namenjenih 641 milijonov evrov, kar je za 22,8 odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Še naprej so se krepile naložbe v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, javne zdravstvene zavode in na področju socialnega varstva, so navedli na ministrstvu.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,1 milijarde evrov. Za 5,4 odstotka so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji nezaposlenim. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se zvišali za devet odstotkov. Draginjski dodatek za otroke je znašal slabih 20 milijonov evrov. Za 8,9 odstotka so bili višji transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Energetski dodatek je znašal okoli dva milijona evrov.
Za izdatke za subvencije je bilo namenjenih 522 milijonov evrov ali 34 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Večina subvencij, to je 479 milijonov evrov, je bila namenjena zasebnim podjetjem in zasebnikom, med drugim zaradi blaženja energetske krize.
