Država mora znati izkoristiti članstvo v VS

Bo Slovenija v maratonskem volilnem ciklusu (v devetih volilnih krogih nobena od kandidatk ni dobila potrebne dvotretjinske večine glasov) le premagala Azerbajdžan in konec leta na sedežu nestalne članice Varnostnega sveta nasledila Bosno in Hercegovino? Kaj prinaša nestalno članstvo v Varnostnem svetu, ki bi bilo za Slovenijo že drugo? Dr. Bojko Bučar, profesor na ljubljanski FDV: "Z izvolitvijo za nestalno članico Slovenija zagotovo pridobi določen ugled v svetu oziroma v mednarodni skupnosti. V trenutkih, ko pride do kakšnih izjemnih posebnih dogodkov, pa ni nujno, da gre za incidente situacije, kjerkoli po svetu, so za vse tisto, kar obravnava ali pa tudi ne obravnava varnostni svet ZN, zaslužne tudi nestalne članice Varnostnega sveta. Spomnimo se samo, kako obširna diplomatska dejavnost je potekala pred začetkom napada na Irak. Tu so bile nestalne članice Varnostnega sveta izjemno pomembne. Za vsako odločitev Varnostnega sveta je potrebnih devet glasov od skupaj 15 članic Varnostnega sveta. Tudi če je vseh pet stalnih članic za neko odločitev, je še vedno treba pridobiti nestalne članice. Na drugi strani pa se Slovenija, če bo seveda izvoljena, lahko pohvali, da je postala nestalna članica Varnostnega sveta (v letih 1998 in 1999 je to že bila). To je konec koncev tudi nekakšen izraz zaupanja v mednarodni skupnosti, ki ga mora država izkoristiti! Koliko ga bo naša država izkoristila, pa je odvisno od njene zmožnosti." Dr. Anton Bebler, nekdanji diplomat, profesor in predsednik Atlantskega sveta: "Slovenija bi z izvolitvijo seveda pridobila nekoliko boljši položaj, predvsem v OZN. To bi bilo lahko koristno, ni pa nujno! Slovenija je že bila nestalna članica Varnostnega sveta, že smo predsedovali tudi marsikje drugje, denimo tudi svetu Evropske unije, OVSE-ja, svetu Evrope, naše vidnosti oziroma prepoznavnosti izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta ne bi bistveno spremenila!"