Sreda, 6. 2. 2019, 22.03
5 let, 10 mesecev
"Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem" #video #Argument
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
51
Kako varna je hrana v vrtcih, šolah in domovih za ostarele? Zakaj smo v javnosti v zadnjih dneh poslušali zgolj o mesu za kebab, nismo pa vedeli, kaj je s 15 tonami mesa, ki je bilo prav tako v analizi?
Zakaj so vam ves teden govorili o dveh tonah spornega mesa v obratih s hitro prehrano? In zakaj v vsem tem času nihče ni niti omenil, da inšpekcija prečesava kar 15 ton vprašljivega mesa v skladišču podjetja Panvita v Gornji Radgoni, čeprav ta meso dobavlja našim bolnišnicam, vrtcem in šolam? S kakšnimi argumenti vam je država zamolčala resnico o poljskem mesu, se je spraševal voditelj oddaje Argument Mirko Mayer.
Poljski preiskovalni novinar, ki je sprožil mednarodni škandal, Slovencem sporoča: "Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem. To so delali več let in to vemo, to je tudi v naši reportaži."
Direktor podjetja Celjske mesnine Izidor Krivec, ki je največji ponudnik rdečega mesa pri nas, je v oddaji Argument uvodoma pojasnil, da z mesno maso iz govejih obreznin ni nič narobe. Lahko se uporablja za poltrajne izdelke z vsebnostjo govedine in izdelke za žar.
Javnost bo izvedela, če in ko bodo odkrili nepravilnosti
Uprava za varno hrano je danes sporočila, da so v okviru posebnega nadzora pri devetih podjetjih odvzeli 14 vzorcev za kemijske in mikrobiološke preiskave. Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na vprašanje, zakaj javnost ni bila obveščena o lokacijah pregledov mesa po izbruhu afere, odgovoril, da o lokacijah nadzora nikoli ne obveščajo javnosti. Tega ne nameravajo početi niti v prihodnje, bodo pa javnost obvestili v primeru ugotovitve neskladnosti rezultatov.
Peter Vrisk iz Zadružne zveze Slovenije pa je opozoril, da je sistem, v katerem potrošnik ne dobi informacije, kdo uvaža in kdo pri nas skladišči sporno poljsko meso, nevzdržen. Prepričan je, da bi ob takšnih aferah morali razkriti imena vseh dobaviteljev mesa. Posedi mu odgovarja, da se uprava ukvarja s sledljivostjo mesa, ne s poslovnim delom dobaviteljev.
Balažič zagotovil, da meso ne prihaja iz sporne klavnice
Izvršni direktor Panvite Toni Balažič je ob tem pojasnil, da so procesi zakola in same sledljivosti mesa natančno določeni, zato lahko z gotovostjo trdi, da niti kilogram iz njihove 15-tonske zaloge ne izhaja iz sporne poljske klavnice.
So pa v Panviti začudeni nad interpretacijami uprave za varno hrano, ki je sprva trdila, da 15 ton mesa izhaja iz zloglasne klavnice na Poljskem.
Po objavi informacije, da je to meso skladiščeno v Panviti, so pri upravi za varno hrano hitro spremenili dikcijo. Začeli so poudarjati, da je meso pod drobnogledom zgolj iz preventivnih razlogov.
"Gre za zdrs uprave za varno hrano, ki našemu podjetju povzroča veliko škodo. Že prvi dan izbruha afere smo vedeli, da naše meso ne izhaja iz sporne poljske klavnice, vendar se je inšpekcija odločila, da bo vzorčila vse meso, ki izhaja iz poljske regije, kjer je sporna klavnica. Če se v javnosti objavi eno ime, bi bilo prav, da se razkrije tudi imena vseh drugih podjetij, kjer potekajo vzorčenja," opozarja Balažič.
Poslanka NSi Iva Dimic, ki zahteva izredno sejo državnega zbora, poudarja, da morajo za varno in kakovostno hrano poskrbeti vse institucije v državi. "Slovenski kmetje, ki proizvajajo zdravo in varno hrano, morajo biti zaščiteni. Imeti morajo enake pogoje v EU kot preostali. Trenutno so zaščiteni dobavitelji, ne kmetje," opozarja Dimičeva. Posedi zanika, da so v tej aferi bolj zaščitili dobavitelje kot slovenskega kmeta. "Ne ukvarjamo se z zaščito kogarkoli, temveč z varno hrano," odgovarja.
Prva dama inšpekcije urada za varno hrano Andreja Bizjak pojasnjuje, da je sledljivost temelj varnosti. "Če živilo ni sledljivo, izdelek uničimo," zatrjuje Bizjakova.
Zakaj so skrivali, da je pod nadzorom tudi meso v Panviti?
Ni nepomembno, da je bil na čelu skupine Panvita med letoma 2003 in 2010 zdajšnji predsednik državnega zbora in Socialnih demokratov Dejan Židan. Od tam je presedlal na stolček kmetijskega ministra, na katerem je bil s krajšo prekinitvijo osem let. Kot se je izkazalo, politik ni zgolj mojster potez na šahovnici, razum zna vklopiti tudi pri kadrovanju. Na čelo uprave za varno hrano je imenoval Posedija.
Molčijo tudi prekmurski inšpektorji. Zgolj naključje je, da je med njimi tudi Tanja Gider Židan, žena Dejana Židana, so poročali v oddaji Argument. Ni nepomembno, da Židan odnose z vodilnimi možmi Panvite pridno goji tudi po odhodu v politiko.
Direktor skupine Panvita Peter Polanič ob obisku predelovalnice o spornem mesu ni vedel nič. Ko je ekipo Planeta z dvorišča predelovalnice že preganjal varnostnik, je prejel sporočilo, da spornega mesa v Panviti zagotovo ni. Po našem vztrajanju se je iz Amerike vendarle odzval vodja obrata Balažič in priznal, da je sporno meso pri njih.
To nikakor ni prva afera v Panviti. Leta 2015 so morali zaradi uhajanja amonijaka v obratu posredovati gasilci. Istega leta se je obrat zaradi pomanjkljivih evidenc mesa znašel na razvpitem seznamu goljufivih mesarjev. Podjetje je bilo ob tem večkrat prisiljeno odpoklicati različne serije mesnih izdelkov. Še pod Židanovim vodstvom se je moralo zagovarjati zaradi oporečnosti svinjskega mesa.
Ista Panvita MIR je ena največjih dobaviteljic mesa javnim ustanovam pri nas. Na njihovem seznamu je na desetine vrtcev, šol, domov za starejše in celo bolnišnic. In boj za državni denar je neizprosen, je ustvarjalcem oddaje Argument zaupal anonimni vir iz mesne industrije. "Mali slovenski lokalni proizvajalec nikakor ne more priti na javne razpise, ker se mu cenovno ne izide," je povedal.
Do sistema javnega naročanja je kritičen tudi Aleš Kuhar z Biotehnične fakultete. "Ta sistem javnega naročanja je usmerjen v to, da se z javnimi naročili ne ukvarjajo ljudje, ki se ukvarjajo z živili v kuhinji, ampak se s tem večinoma ukvarjajo pravne pisarne, ki so prevzele ta posel," pravi Kuhar.
V ospredju tako ostaja zgolj in samo cena. "Slovenski proizvajalci so pod zelo neprijetnim pritiskom, zato spreminjajo svojo logiko poslovanja in poskušajo zadrževati tržne deleže v kategorijah nizke kakovosti, ki jih večinoma zavzemajo uvoženi izdelki," dodaja Kuhar. Nobenega dvoma ni, da so vaši otroci v javnem vrtcu ali šoli že zaužili meso iz Poljske, trdi Kuhar. "Glavnina tega mesa, ki prihaja iz Poljske, gre v sistem Horeca. Se pravi v restavracije, menze, kantine in na javne razpise, torej v šole in vrtci," sklene.
Dimni manever vsaj po odzivih javnosti več kot deluje. Debata o kebabu je hitro dobila ideološko dimenzijo. Anonimni komentarji, da bi v ozadju lahko šlo za večjo afero, so ostali spregledani. Med njimi tudi anonimna izpoved zaposlenega, da imajo s pokvarjenim mesom v Panviti opravka vsak teden.
Pol leta po odhodu z ministrstva in devet let po odhodu iz Panvite Židan pravi, da s primerom nima nič.
Židan je za oddajo Argument pojasnil, da konkretnega primera ne pozna. "Katero podjetje ima shranjeno meso in ali je sporno, morajo povedati proizvajalci sami in uprava za varno hrano v primeru ugotovljene neskladnosti," je dejal Židan.
Domačini na Poljskem grozili novinarju Planeta
Ekipa Planet TV je obiskala sporno klavnico v poljski vasi Kalinowo, ki je zdaj tudi v središču preiskave evropskih inšpektorjev. Novinarju Planeta Rajku Geriču so domačini sledili do obrata, kjer so njemu in snemalcu tudi grozili.
2. del oddaje Argument
Kalinowo je majhen kraj z le nekaj hišami in razvpito klavnico. Danes tam ni bilo nikogar, ki bi želel pojasnjevati karkoli glede dogajanja v klavnici. So pa tja že prišli inšpektorji Evropske unije, ki bodo natančno preverili, kaj se je tam dogajalo in ali se je morda kaj podobnega dogajalo tudi drugje na Poljskem. Ekipa poljskih novinarjev namreč trdi, da je to trajalo že leta in da so vse farme v bližini klavnice na enak način odkupovale meso poškodovanega ali celo poginjenega goveda, ga ponoči prodajale, končalo pa je na krožnikih evropskih potrošnikov.
V trgovini poleg obrata mesa ne prodajajo več
Poleg obrata je tudi trgovina, kjer spornega mesa verjetno niso prodajali. Police v trgovini so povsem prazne, mesa v njej ne prodajajo več. Pravzaprav nihče ne ve, kje je to meso končalo in za kakšne količine mesa je šlo. Klanje poškodovanih in celo bolnih živali je zelo dobičkonosna dejavnost, saj s tem klavnice lahko podeseterijo dobiček.
Police v trgovini so povsem prazne, mesa v njej ne prodajajo več.
Maj Jukič, Slovenec, ki je slabo leto živel na Poljskem, pravi, da je narava tam bolj onesnažena kot pri nas, kar se pozna na kakovosti mesa. "Če živina nima dobre krme, tudi meso ni tako dobro. Če temu dodamo še 40 milijonov Poljakov, si predstavljam, da je kakovost mesa slabša kot v Sloveniji."
V oddaji Argument so se vprašali tudi, koliko spornega mesa smo že zaužili pred razkritjem afere. Podatki raziskovalne ekipe poljskih novinarjev kažejo, da je sporno ravnanje trajalo več let. "Šlo naj bi za sistem, kjer ni bilo potrebne kontrole veterinarjev. Klavnice so lahko ponoči počele praktično karkoli. Klali so bolno, poškodovano in včasih celo mrtvo govedo," je izpred sporne poljske klavnice v vasi Kalinowo poročal novinar Planeta Rajko Gerič.
"Že nekaj časa smo vedeli, da se na Poljskem dogaja nekaj takega. Pozno septembra smo dobili namig, da se v klavnici v Kalinowu dogaja prav to. Pripravljajo meso iz bolnih in skoraj mrtvih krav. Meni je na primer moj šef ukazal, naj ožigosam kadavre, preden jih pošljemo naprej kot zdrave, z veterinarskim žigom. To je po vseh predpisih EU nezakonito," je razkril avtor poljske reportaže Patryk Szczepaniak.
Struktura kupcev pri velikih slovenskih pridelovalcih kaže, da večino mesa od njih z javnimi razpisi kupujejo domovi za starejše, slovenski vrtci, šole, UKC Maribor. S tem hranimo najbolj občutljive skupine v državi.
Do višje kakovosti s spremembami sistema javnega naročanja?
"Problem je v tem, da v sistemu javnega naročanja sicer obstaja tudi priporočilo ministrstva za javno upravo, da naj pri javnem naročanju upoštevajo določene standarde, ki dajo dodatne točke, vendar se to večinoma ne izvaja. To so najbolj občutljive kategorije prebivalstva in tu bi morali upoštevati certifikate, ki so potrebni za prodajo v najelitnejše ustanove. Meso bi moralo prihajati vsaj iz obratov, ki jih nadzorujejo. Žalostno je, da je kljub stoodstotni oskrbi z govejim mesom ravno tu največ uvoženega mesa," je povedal Krivec.
Potrebna bo sprememba pri zakonu o javnem naročanju, pa je na to odgovoril Vrisk. Kot je povedal, imajo javni zavodi zdaj možnost, da mimo javnega razpisa dobijo 20 odstotkov naročila, ta odstotek pa bi se moral po njegovem mnenju krepko dvigniti. Dodal je, da bi morali bolj ceniti lokalno oskrbo. Kmetijska ministrica nas sicer še naprej prepričuje, da sistem naročanja deluje, premier Marjan Šarec pa medtem že opozarja, da je slab in da ga moramo nujno spremeniti.
51