Četrtek, 3. 10. 2019, 7.20
4 leta, 6 mesecev
Vlada potrdila sveženj davčnih zakonov
Plače bodo manj obdavčene, kapital bolj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,33
12
Vlada je potrdila predlog napovedanih davčnih sprememb, katerih cilj je razbremenitev stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. "Na boljšem bomo vsi, ki delamo," je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj in za prihodnja leta napovedal še dodatne ukrepe, ki bodo šli v smeri blaginje in socialne varnosti.
Nove spremembe bi lahko začele veljati že 1. januarja
V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Da bodo lahko vse štiri novele zakonov sprejete že letos in uveljavljene 1. januarja 2020, jih namerava v potrditev v DZ poslati po nujnem postopku.
Luknjo v proračunu bi polnili z obdavčitvijo kapitala
Glavna sprememba je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala.
Nova dohodninska lestvica in nižja obdavčitev
V dohodninski lestvici ostaja pet davčnih razredov, a se meje v vseh petih zvišujejo, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. "Predvsem smo imeli v mislih prvi dohodninski razred," je dejal Bertoncelj in pojasnil, da bodo z najnižjo, 16-odstotno stopnjo davka po novem obdavčeni tisti z neto letno davčno osnovo do 8.500 evrov (zdaj do 8.021,34 evra).
V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov. Za najvišje prejemke, kamor se bodo po novem uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo nad 80.000 evrov, kar je približno 9.000 evrov več kot zdaj, je še naprej predvidena 50-odstotna obdavčitev.
Zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem
Zvišuje se tudi splošna olajšava pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, in sicer s 3.302,70 evra na 3.500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo pri vseh dohodkih do višine 13.316,83 evra izračunavala linearno glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, je pojasnil finančni minister.
Levica proti vladnemu predlogu
Stranka Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb, saj da bodo imeli največ koristi najbogatejši. Sporazum o sodelovanju med koalicijo in Levico je "vedno bolj scefran in poteptan", je ocenil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Kot so izračunali, se bo delavcu z minimalno plačo, ki bo leta 2019 znašala 940 evrov bruto, dohodek na letni ravni povečal za manj kot dva evra, delavcu s povprečno plačo (1721 evrov bruto) za 147 evrov, dohodek menedžerja, ki prejema šestkratnik povprečne plače (10.327 evrov bruto), pa za 1989 evrov.
Dodal je, da je bila pred nekaj časa težava najti 68 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predlog, ki ga je danes sprejela vlada, pa vrta 74-milijonsko luknjo v proračunu.
O novih razbremenitvah se bodo pogovarjali po novem letu
"Želel bi si, da bi lahko naredili še več, a nas javne finance žal omejujejo," je o predstavljeni razbremenitvi stroškov dejal Bertoncelj. Spomnil je, da od maja že veljajo razbremenitve pri izplačilu regresa za letni dopust, ter napovedal nadaljevanje pogovorov o novih davčnih razbremenitvah takoj v začetku leta 2020. Te bi bile lahko uveljavljene leta 2021, razmišljanja pa gredo v smeri razbremenitve drugega in tretjega dohodninskega razreda ter nagrad za poslovno uspešnost "in še kaj bi se lahko našlo", je dejal.
V proračun 138 milijonov evrov manj. Kapital bo obdavčen bolj.
Z razbremenitvijo pri dohodnini se bo država odpovedala 138 milijonom evrov prihodkov, zato bo kapital od leta 2020 bolj obdavčen.
Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za stopnjo davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi stopnjo dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem - s 25 na 27,5 odstotka. Prav tako se bo zvišal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.
Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun predlaganih sprememb pri obdavčitvi podjetij.
Davek od dohodkov pravnih oseb ostaja enak
V nasprotju s prvotnimi načrti sicer davek od dohodkov pravnih oseb tudi v letu 2020 ostaja pri 19 odstotkih. "Gospodarstvo se ohlaja, v tujini bolj kot pri nas, zato je treba biti v tem delu previden," je Bertoncelj pojasnil, zakaj je vlada opustila načrte o zvišanju tega davka. Je pa danes potrdila uvedbo minimalne stopnje obdavčitve podjetij, in sicer v višini sedmih odstotkov.
Na vprašanje, ali lahko zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pričakujemo v naslednjih letih, je minister odvrnil, da je v primeru, da se bo gospodarstvo ohlajalo, davčne stopnje bolje pustiti na miru.
Z bojem proti davčnim utajam in goljufijam več denarja za proračun
Da bi bile davčne spremembe javnofinančno nevtralne, je napovedal še dodatne t. i. mehke ukrepe, ki bodo državnemu proračunu zagotovile dodatnih 74 milijonov evrov. Gre za ukrepe boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki jih bo izvajala Finančna uprava RS. "Slika se tako izravnana," je dejal o danes sprejetem paketu davčnih sprememb in dodal: "Tudi če bi bil kakšen evro manj, v Sloveniji potrebujemo razbremenitev dela, zato je ta ukrep po naši oceni nujen, ga pa iz previdnosti izvajamo postopno v obdobju štirih let."
12