Dogovor na balkanski poti: vstop le še za begunce z vojnih območij

Načelniki policij se dogovorili o načinu profiliranja, registracije in organiziranega prevoza beguncev in migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije.

V Dobovi zaostreni pogoji profiliranja in nadzora Kot je na novinarski konferenci v Zagrebu izpostavil načelnik hrvaške policije Vlado Dominić, bodo dogovor začeli izvajati takoj. Po obravnavi migrantov na podlagi intervjuja oz. t. i. profiliranju ter po njihovi registraciji na makedonsko-grški meji bodo do organiziranega prevoza proti Avstriji in Nemčiji upravičeni le tisti, ki prihajajo z območij, na katerih poteka vojna.

Dominić je pojasnil, da bodo vse države begunce organizirano vozile z vlaki razen Srbije, ki jih bo vozila z avtobusi. Vsaka država bo lahko izvajala dodaten nadzor med prevozom, da bi se izognili morebitnemu priključevanju dodatnih beguncev, ki ne izpolnjujejo pogojev za organiziran prevoz.

"Naš cilj je, da bi migranti čim lažje šli iz Makedonije proti Avstriji in Nemčiji ter da ne bo vračanja ljudi," je dodal.

"V Slovenijo le tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite" Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank je po srečanju novinarjem pojasnil, da bodo v Dobovi še bolj zaostreni pogoji profiliranja in nadzora za vstop beguncev v Slovenijo, kot so bili do zdaj.

"Države, ki so na tej poti pred nami, razen Grčije, niso vključene v schengenski informacijski sistem, tako da bomo zagotovo vsakega migranta profilirali, preverili resničnost podatkov po vseh evidencah in vse drugo, da bi v Slovenijo prišli tisti, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito," je izjavil Fank.

Potrdil je, da Slovenija pripravlja dodatnih osem policistov, ki bodo verjetno prihodnji teden pomagali kolegom pri profiliranju na makedonsko-grški meji.

Fank je izpostavil, da ima vsaka država svoje nacionalne interese, a da so se z današnjim dogovorom približali skupnemu cilju – regulaciji in zmanjšanju migrantskega toka. Pojasnil je, da obstajajo tudi trije načini zavračanja migrantov, zavračanje, vračanje in odstranjevanje.

Vračanje zavrnjenih migrantov je težje Vračanje zavrnjenih migrantov poteka na podlagi dvostranskih pogovorov med posameznimi državami, odstranjevanje pa je nekoliko težje, ker izvorne države sodelujejo ali pa ne. Tudi ko gre za migrante, ki jih je treba vrniti v žariščne točke v Grčiji, ki je prva država vstopa v EU, se to ne izvaja v ustrezni meri, je povedal. Dodal je, da današnji dogovor ni usmerjen proti Grčiji, temveč da bi tej državi pomagali pri ravnanju v begunski krizi.

Kakšna je vloga vojske na zeleni meji? Glede prisotnosti slovenskih vojakov na zeleni meji s Hrvaško je dejal, da gre za načrte, ki so nastali že pred časom. "Zavedali smo se, da se bo povečal pritisk na zeleno mejo ob zoževanju pretočnosti begunskega vala, nikakor pa ne moremo dovoliti, da bi se povečal obseg klasične ilegalne migracije, kot jo poznamo iz preteklih let. To je osnovna funkcija prisotnosti vojske na zeleni meji," je pojasnil Fank.

Direktorji policij po današnjem dogovoru ne pričakujejo dodatnega zavračanja beguncev, če se bo to zgodilo, pa se bodo o načinih vračanja pogovarjali na svojem prihodnjem srečanju.

Makedonski policiji pomaga 83 kolegov iz Slovenije Direktor makedonske policije Goranče Savovski je potrdil, da makedonski policiji na meji z Grčijo pomaga 83 kolegov iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške ter da pričakujejo tudi prihod sedmih avstrijskih policistov.

Z današnjo izjavo bodo seznanili tudi svoje vlade in Evropski svet ter Bolgarijo in Albanijo. Sofijo in Tirano nameravajo vključiti v dogovor, ker pričakujejo, da bi ostrejši nadzor na makedonsko-grški meji lahko spremenil migrantske tokove proti Bolgariji in Albaniji.

Cerar: Evropska rešitev na zunanji meji se še vedno odmika V razpravi o begunski oziroma migracijski krizi na vrhu EU ta konec tedna nihče ne pričakuje dokončnih rešitev, pričakovanja so zelo raznovrstna, za zdaj se še vedno odmika tisto, kar si vsi želimo - skupna evropska rešitev na zunanjih mejah, je ob prihodu v Bruselj povedal slovenski premier Miro Cerar.

Ob začetku vrha najbolj odmevajo bruseljske kritike avstrijskih načrtov za uvedbo kvot za begunce. Evropska komisija je v pismu Avstriji opozorila, da so ti načrti v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom.

Slovenski premier odločitve komisije ni želel komentirati. Znova je izpostavil dejstvo, da je Avstrija v veliki stiski zaradi beguncev oziroma migrantov, ki jo Slovenija lahko razume. "Ali so ukrepe dobro premislili, je pa stvar presoje," je dodal.