Dejan Židan: Pojavlja se "amerikanizacija" športa, ki postaja dostopen le bogatim

Športne vsebine je Univerza v Ljubljani, takrat še pod nazivom telesna kultura, uvedla v svoje programe leta 1963, sprva na Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.

Hud upad športne aktivnosti študentov

Športna aktivnost študentov se je močno spreminjala. V študijskem letu 1981/82 je bilo redno telesno dejavnih rekordnih 63 odstotkov študentov, v študijskem letu 2003/04 polovica in po letu 2013/14 ter uvedbi bolonjske reforme le še slabih 13 odstotkov, je v uvodnem nagovoru poudaril Janez Vodičar s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.

Prav zato je bil danes na prvem mestu poziv za vnovično obvezno uvedbo športa v prvih letnikih študija, pa tudi za razširitev ponudbe za rekreacijo in kreditne točke. Strateške usmeritve so narejene, v Nacionalnem programu visokega šolstva, ki ureja tudi financiranje, pa naj bi šport spet našel svoj prostor do leta 2030.

Vodičar je tudi opozoril na potrebo po prenovi športne infrastrukture, predvsem dvorane v Rožni dolini, ki bo letos stara že pol stoletja.

Novice Študentska organizacija zbira podpise proti ukinitvi subvencionirane prehrane. Na ministrstvu presenečeni.

Rektor UL Majdič: Vnovič želimo uvesti šport

Pomembnost športa je poudaril tudi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in potrdil zmanjšanje telesne aktivnosti študentov v zadnjem desetletju. Izpostavil je pozitivne učinke telesne dejavnosti na celotno populacijo.

"Na ljubljanski univerzi si bomo v pripravi novega zakona o visokem šolstvu prizadevali za vnovično uvedbo športa. Tudi športna infrastruktura je zastarela, a ne razmišljamo samo o Rožni dolini, ampak tudi o Bežigradu. Upam, da bomo prišli do potrebnih sredstev in vsaj še naslednjih 60 let uspešno izvajali programe," je dejal Majdič.

Šport je nuja vsega naroda, ne le bogatejših

"Svoje pristojnosti jemljemo resno. Del državnega financiranja športa je razpadel. Evropski model športa pri nas zamenjuje tako imenovana amerikanizacija športa, kar pomeni, da je dostopen le bogatejšim. Šport je nuja naroda, podpora vseh talentov pa je možna le z državnim sistemom," pa je širši segment problematike v športu opisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.

Židan vidi težave že v organiziranosti športa v osnovnih šolah, kjer so programi po njegovem mnenju dobro urejeni le v zadnji triadi. "Če tega ne bomo rešili, tudi nadgradnja ne bo uspela. Že med najstniki se začenja športna populacija izgubljati in močno je padla na univerzi," je še dejal Židan in predstavil nekatere ukrepe vlade za razvoj športa, napovedal pa tudi vsaj sedem strateških projektov, ki naj bi jih država vključila v razvojne programe in sofinancirala.

"Vsi potrebujemo šport za zdravo življenje, obenem pa vzgajamo osebnosti," je pomen športa izpostavil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac, ki je tudi pohvalil 28-odstotno povečanje sredstev za šport v letnem programu, opozoril pa je na potrebo po še izdatnejši podpori glede na vse vloge, ki jih odigra v družbi.

Novice Odbor DZ ni sprejel predloga novele zakona o štipendiranju

Lukšič: Napaka je izrivanje vsega, kar ni strokovna vsebina

K športni problematiki na univerzi pa se je vrnil Igor Lukšič, predsednik Športne zveze Univerze v Ljubljani in nekdanji minister, pristojen tudi za športno področje. Ta je s prstom pokazal kar na fakultete. "Nekoč se je država zavedala, da je tudi šport ključna vsebina vsakega intelektualca. V zadnjih dveh desetletjih pa se fakultete odrekajo vsemu, kar ni strokovna vsebina."

"Moramo imeti intelektualca, ki bo predstavljal univerzo kot celoto in ne samo svojega delčka znanja. Sem sodi tudi odnos do lastnega telesa in gibanja. Tega univerza noče sprejeti in to je treba določiti z zakonom. Druge možnosti, da bi bil tudi šport ključna vsebina vsakega diplomanta, ni."

Da gre tudi drugače in da zanimanje za šport med študenti je, je opozoril Žiga Bratož, s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki vidi telesno vzgojo kot protiutež sedečemu načinu življenja. Ob strojništvu je telesna vzgoja na 26 članicah del rednega študijskega procesa tudi na fakultetah za farmacijo, gradbeništvo, ekonomijo in biotehnični fakulteti, kjer je aktivna malo več kot tretjina študentov. Vrača se tudi na medicino. Na številnih drugih fakultetah so na voljo športne vsebine, a je zanimanje glede na celotno populacijo majhno.

Sportal Izjemni dosežki na študentskem atletskem prvenstvu ZDA

Sportal Bobinac: Ne bom podprl prodaje deleža OKS, če ne bo jasnih pravnih zavez