SiolNET. Novice Slovenija
2,47

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dedek Mraz – rdeči Miklavž, ki je preživel socializem

2,47

termometer

Dedek Mraz
Dedek Mraz je oblečen v ovčji krznen plašč s slovenskimi vzorci, na glavi ima tradicionalno slovensko polhovko, v roki pa sprehajalno palico. Foto: Matej Leskovšek

Miklavž in Božiček sta letos že obdarovala otroke, Dedek Mraz pa bo darila šele prinesel. A od kod pravzaprav izvira ta lik, ki naj bi živel pod Triglavom?

Dedka Mraza je v slovenski prostor po drugi svetovni vojni vpeljala socialistična oblast. Zgledoval se je po sovjetskem bajeslovnem bitju Dedu Morozu, ki so ga v Sovjetski zvezi omenjali že v tridesetih letih 20. stoletja, v Sloveniji pa je dobil lokalne značilnosti.

Živi pod Triglavom

Dedek Mraz je oblečen v plašč iz ovčjega krzna s slovenskimi vzorci, na glavi ima tradicionalno slovensko polhovko, v roki pa sprehajalno palico. Živi pod Triglavom, otroke pa obdaruje v noči na 1. januar ali v tednu pred novim letom. Zadnja leta ponekod obdaruje tudi na božično jutro, odvisno od tradicije v posameznih družinah. Njegovo podobo je leta 1953 ustvaril slikar Maksim Gaspari, v primerjavi z Božičkom je bolj dovršen in umetelen.  

Kot je v članku Oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji zapisala etnologinja Nena Židov, je bil Dedek Mraz kot lik del praznovanja novoletne jelke. To praznovanje so prvič v povojni Jugoslaviji po sovjetskem zgledu organizirali v Ljubljani leta ob izteku leta 1947 in začetku leta 1948.

Končno podobo je Dedku Mrazu leta 1953 dal slikar Maksim Gaspari. Končno podobo je Dedku Mrazu leta 1953 dal slikar Maksim Gaspari.

Novoletna jelka namesto božičnega drevesca

Kot je zapisala Židova, je poskušal nov družbeni sistem s praznovanjem novoletne jelke v Sloveniji po drugi svetovni vojni vsaj iz javnega prostora v skladu s svojimi političnimi in ideološkimi cilji izriniti praznovanje z obdarovalcem Miklavžem in božič z obdarovalcem Božičkom oziroma Jezuščkom in božičnim drevesom. Nadomestiti ju je želel z dogajanjem okrog novoletne jelke z obdarovalcem Dedkom Mrazom in novoletno jelko kot nadomestilom za božično drevo, navaja Židova.  

Nič nenavadnega ni, da poskuša zmagovita ideologija prekriti ideološko točko prejšnjih ideologij. Tako na primer krščanstvo slavi Jezusovo rojstvo na božič, 25. decembra, datum, ki je blizu zimskemu solsticiju in s tem povezanimi praznovanji ter pomeni simbolno zmago svetlobe nad temo. Po zimskem solsticiju (21. ali 22. decembra) se namreč dan začne daljšati.

Rdeči Miklavž

Kot piše Židova, se je praznovanje novoletne jelke v začetku petdesetih let začelo nekoliko otresati ideologije in politizacije. V petdesetih se je spremenil tudi poudarek praznovanja - če se je sprva govorilo o praznovanju novoletne jelke, je pozneje vse bolj v ospredje stopal Dedek Mraz.

Del javnosti je liku Dedka Mraza v začetku nasprotoval, tako se ga je prijelo tudi ime Rdeči Miklavž.

Lik Miklavža temelji na resnični osebi. Lik Miklavža temelji na resnični osebi. Foto: Kristjan Kovač

Miklavž je resnično obstajal

Pred drugo svetovno vojno je (skromna) darila nosil Miklavž, ki temelji na resnični osebi. Miklavž oziroma sveti Nikolaj je bil škof, ki je živel v tretjem in četrtem stoletju na območju današnje Turčije. Znan je bil po svoji dobrodelnosti, zato za svoj god, 6. decembra, nosi darila. V slovenski javnosti se je znova pojavil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se mu je pridružil še Božiček.

Coca-Cola in Božiček

Prav iz Miklavža se je razvil tudi lik Božička. Njegovo rdeče-belo podobo, kakršno ga poznamo danes, je popularizirala multinacionalka Coca-Cola, ki je Božička v začetku tridesetih let minulega stoletja začela uporabljati v svojih oglasih. V Sloveniji je Božiček v takšni podobi širšim množicam darila začel nositi šele po osamosvojitvi.

Slovenski prostor je sicer že prej poznal Božička oziroma Ježuščka kot obdarovalca, vendar kot lik, ki ni imel kostumirane podobe.

Božiček je slovenskim otrokom začel darila množično nositi šele po osamosvojitvi. Božiček je slovenskim otrokom začel darila množično nositi šele po osamosvojitvi. Foto: Thinkstock

Presegel ideologijo in postal del tradicije

Dedek Mraz je nastal kot zamisel komunistične oblasti, a je že pred mnogo leti presegel ideološke okvire in tako postal tudi del slovenske decembrske tradicije. Tako v Sloveniji na veliko veselje otrok darila nosijo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin