Ponedeljek, 30. 12. 2024, 11.27
3 dni, 1 ura
Decembra inflacija na letni ravni 1,9-odstotna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Javnofinančni primanjkljaj je v tretjem letošnjem četrtletju znašal 89 milijonov evrov, kar predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko se je ustavil pri 213 milijonih evrov oziroma 1,3 odstotka BDP.
Cene življenjskih potrebščin so se decembra na letni ravni zvišale za 1,9 odstotka. K rasti so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na mesečni ravni so cene v povprečju upadle za 0,3 odstotka, k čemur so najbolj prispevale pocenitve v skupini rekreacija in kultura, je objavil državni statistični urad.
Letna rast drobnoprodajnih cen je bila v decembru 1,9-odstotna, potem ko je bila decembra lani 4,2-odstotna. Povprečna letna rast cen pa je bila po podatkih statističnega urada dvoodstotna.
Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 2,7 odstotka, blago pa za 1,4 odstotka. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 2,0 odstotka in pri blagu dnevne porabe za 1,9 odstotka, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,8 odstotka.
Največ prispevale hrana in pijače
K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 2,6 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Podražitve v skupini restavracije in hoteli (za 4,1 odstotka) so dodale 0,3 odstotne točke, so zapisali na statističnem uradu.
S po 0,2 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,6 odstotka), oblačila in obutev (za 2,2 odstotka), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,2 odstotka), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,3 odstotka) ter prevoz (za 1,2 odstotka).
Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju nižje za 0,3 odstotka.
Nekoliko nižje cene rekreacije, kulture in oblačil
Pocenitve v skupini rekreacija in kultura (za 2,7 odstotka) so k mesečni deflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so dodala še cenejša oblačila in obutev (za 1,6 odstotka). Druge decembrske pocenitve so prispevale dodatne 0,2 odstotne točke.
Po drugi strani so vsaka s po 0,1 odstotne točke deflacijo ublažile višje cene v restavracijah in hotelih (za 0,8 odstotka), hrane in brezalkoholnih pijač (za 0,5 odstotka) ter izdelkov in storitev v skupini prevoz (za 0,4 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2,0-odstotna, potem ko je bila decembra lani 3,8-odstotna. Na mesečni ravni je bila deflacija 0,1-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,6 odstotka, cene blaga pa za 1,1 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,7 odstotka in poltrajno blago za 1,4 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,7 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju upadel na 0,5 odstotka BDP
Javnofinančni primanjkljaj je v tretjem letošnjem četrtletju znašal 89 milijonov evrov, kar predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko se je ustavil pri 213 milijonih evrov oziroma 1,3 odstotka BDP. V deležu BDP se je znižal tudi javni dolg, nominalno pa je ostal skoraj nespremenjen.
Slovenija je primanjkljaj ustvarila 19. četrtletje zapored, so sporočili s statističnega urada.
Cene so se najopazneje zvišale v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 46,4 odstotka), so sporočili s statističnega urada. Na letni ravni so bili uvoženi proizvodi cenejši za 1,2 odstotka.
Proizvodi, dobavljeni iz držav v evrskem območju, so se novembra na mesečni ravni podražili za 1,0 odstotka, proizvodi, uvoženi iz držav zunaj evrskega območja, pa za 0,7 odstotka.
Pri energentih so bile cene višje za 7,5 odstotka in pri proizvodih za investicije za 0,6 odstotka, medtem ko se pri proizvodih za široko porabo niso spremenile. Pri surovinah so cene upadle za 0,1 odstotka.
Najizraziteje so se dvignile uvozne cene v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 46,4 odstotka. Največji upad pa so statistiki zaznali pri proizvodih na področju predelovalnih dejavnosti, in sicer v skupini oblačila (za 1,3 odstotka).
Na letni ravni so se uvoženi proizvodi pocenili za 1,2 odstotka, pri čemer so bile cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, višje za 0,1 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, pa so bile nižje za 3,0 odstotka.
Upad cen je bil najizrazitejši na področju rud in kamnin (za 9,6 odstotka), med temi smo največje pocenitve zaznali v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 12,6 odstotka). Po drugi strani so se najopazneje zvišale cene v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 44,6 odstotka), so še zapisali na statističnem uradu.
Večja rast skupnih prihodkov kot izdatkov
Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države višja od rasti skupnih izdatkov. Javnofinančni prihodki so namreč v letu dni narasli za 7,7 odstotka na 7,6 milijarde evrov, odhodki pa za 5,7 odstotka na 7,7 milijarde evrov.
Letos do konca septembra se je primanjkljaj države skoraj prepolovil – v prvih treh četrtletjih je skupno znašal 686 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa nekaj več kot 1,1 milijarde evrov.
Rast skupnih prihodkov je bilo zaznati 15. četrtletje zapored. Tudi tokrat so se zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka nominalno najbolj povečali socialni prispevki, od tistih v tretjem četrtletju lani so bili višji za 14 odstotkov.
Davčni prihodki so se v letu dni povečali za 5,8 odstotka na 185 milijonov evrov. Med njimi so se najbolj povečali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 5,3 odstotka. Prihodki od lastnine so se zvišali za 38,5 odstotka, kar je predvsem posledica višjih izplačil dividend, ki jih je prejela država.
Prihodki od obresti so zrasli 11. četrtletje zapored, in sicer so se tokrat povečali za 8,7 odstotka.
Največja rast izdatkov za socialna nadomestila
Med skupnimi izdatki države so se v tretjem četrtletju na medletni ravni nominalno najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 15,3 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila višja za šest odstotkov.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se znižali za 9,7 odstotka. Izdatki za obresti pa so bili višji za 17,9 odstotka.
Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja letos znašal 44,2 milijarde evrov, s čimer je bil za 33 milijonov evrov nižji kot pred letom. V deležu BDP se je znižal za 4,1 odstotne točke na 66,9 odstotka.
Dolg države na centralni ravni je konec septembra znašal 43,4 milijarde evrov oz. 65,6 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,1 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP. Zdravstvena in pokojninska blagajna nista bili zadolženi.
V primerjavi s septembrom je bil manjši za 0,4 odstotka. V trgovini se je povečal za 0,1 odstotka, v storitvenih dejavnostih pa zmanjšal za 1,6 odstotka, so sporočili s statističnega urada. V primerjavi z lanskim oktobrom se je skupni obseg prodaje povečal za 1,1 odstotka.
Med storitvenimi dejavnostmi je obseg prodaje na mesečni ravni zrasel v gostinstvu (za 2,4 odstotka) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 1,3 odstotka). V poslovanju z nepremičninami je ostal na septembrski ravni, zmanjšal pa se je v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 2,7 odstotka), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 1,2 odstotka) ter prometu in skladiščenju (za 0,2 odstotka).
V primerjavi z lanskim oktobrom se je skupni obseg prodaje dvignil za 1,1 odstotka. V trgovini je zrasel za 1,8 odstotka, v storitvenih dejavnostih pa za 0,5 odstotka.
Povečal se je v treh skupinah storitvenih dejavnosti, najbolj v gostinstvu (za 6,6 odstotka). Sledili so promet in skladiščenje (za 4,0 odstotka) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 3,0 odstotka). Zmanjšal se je v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 4,5 odstotka), poslovanju z nepremičninami (za 3,8 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 2,5 odstotka).
V desetih mesecih leta je bil obseg prodaje za dva odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast v trgovini je znašala 2,5 odstotka, v storitvenih dejavnostih pa 1,6 odstotka. Obseg prodaje se je povečal v štirih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v poslovanju z nepremičninami (za 5,4 odstotka), so še zapisali statistiki.
