Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so z 10 glasovi za in štirimi proti podprli kandidaturo Janeza Poklukarja za ministra za zdravje. Da bi 42-letni zdravnik postal minister, mora prepričati še poslance na izredni seji, ta bo predvidoma v torek, s tem pa bo postal 20. minister za zdravje.
Dosedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Poklukar, ki je pred tem vodil tudi jeseniško splošno bolnišnico, je na zaslišanju na odboru predstavil svoje usmeritve za ministrovanje. To so med drugim krepitev primarnega zdravstva, celostna zdravstvena obravnava bolnika, sprememba in razpršitev financiranja, sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, izboljšanje pogojev za delo in obravnavo v zdravstvu, vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu in obvladovanje epidemije novega koronavirusa, navaja STA.
Poklukar, ki je po izobrazbi zdravnik internist, je danes tudi povedal, da bi bil v tem trenutku precej raje v ambulanti, a verjame, da lahko na položaju ministra naredi bistveno več za ljudi. Poudaril je, da ni član nobene stranke in nobene kvote. "Prišel sem z ekipo in stroko postavit gabarite za dobro delo, ampak na koncu bomo potrebovali voljo vseh skupaj. Verjamem, da nam ne bo lahko, ampak če se bomo poslušali in tudi slišali, bomo tudi stvari ustrezno dogovorili in začrtali pot," je dejal. Člani odbora so od kandidata za novega zdravstvenega ministra pričakovali vrsto pojasnil. Zaslišanje pa so tako končali po več kot sedmih urah in pol, poroča STA.
Poklukar je menil, da kandidira za vodenje ministrstva v verjetno enem od najtežjih obdobij. Kot je dejal, vsi že nekaj časa poudarjajo, da je zdravstvo ključen resor, zato računa, da bo imel podporo predsednika vlade in ministra za finance. Glede na položaj, v katerem smo, in izpostavljenost resorja drugače po njegovih besedah skoraj ne bo šlo. Ekipo na ministrstvu za zdravje, ki je po njegovih navedbah številčno prešibka, namerava nadgraditi s kadrom, ki bo skupaj z njim prišel s terena, piše STA.
Prednostna naloga bo seveda obvladovanje epidemije novega koronavirusa, druga pa zagotavljanje srednje- in dolgoročno vzdržnega zdravstva, ob izzivih, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo. Na vprašanja več poslancev pa je med drugim pojasnil svoj pogled na javno zdravstvo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nagrajevanje zaposlenih in spopadanje z epidemijo.
Večkrat je poudaril, da je cilj univerzalno, široko dostopno javno zdravstvo. Je pa morda čas za razmislek o preoblikovanju statusne oblike javnih zavodov, kar bi omogočilo njihovo uspešnejše upravljanje. Po njegovih besedah privatizacija javnega zdravstva ni nekaj, o čemer bi sploh razpravljali. Mnenja je namreč, da zasebni del lahko pomeni le nadgradnjo, poroča STA.
Se pa Poklukar zavzema za jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, tudi kar zadeva kader, ob tem, da bi za zaposlene v javnem zdravstvu omogočili ustrezne mehanizme nagrajevanja. Po njegovih besedah si direktorji v zavodih želijo bolj fleksibilna orodja za nagrajevanje uspešnih in tistih, ki izstopajo po kakovosti zdravstvenih storitev. Povečano število vpisnih mest na fakultete s področja medicine pa je označil kot nujno.
Kar zadeva morebiten izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, je prepričan, da se morajo najprej deležniki znotraj zdravstva poenotiti o tem, kaj želijo. "Zagotovo ne more izstopiti samo ena skupina," je dodal po pisanju STA.
Plača sicer po njegovem mnenju ni edina, ki odloča o zadovoljstvu zaposlenih in njihovi odločitvi, da ostanejo v zdravstvu, ampak so pomembni tudi pogoji dela, ustrezna oprema, strokovni in karierni razvoj. A je pomembno tudi ustrezno plačilo za delo, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po boljšem nagrajevanju zaposlenih v zdravstveni negi na najtežjih deloviščih, kjer se zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo in zaposleni najbolj izgorevajo, poroča STA.
Poslancem je tudi pojasnil, da ne razmišlja o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak o njegovem preoblikovanju. Glede sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v obdobju epidemije zaradi manjšega izvajanja drugih zdravstvenih storitev niso bila porabljena, pa se je treba dogovoriti, za katere programe jih je mogoče oziroma treba porabiti.
Ko gre za boj z epidemijo, je Poklukar opozoril na pomen cepljenja. Cilj je zagotoviti zadostno količino cepiva, verjame pa, da stroka lahko ustrezno nagovori državljane, da se bodo v zadostnem številu odločili za cepljenje. Sicer pa je menil, da bi bilo nekorektno soditi, kaj bi v dosedanjem odzivanju na epidemijo lahko naredili drugače. Kar zadeva strokovno oziroma svetovalno skupino, je po njegovem mnenju zagotovo treba še bolj pritegniti epidemiologe. O morebitni menjavi direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dejal, da za zdaj ne pozna razlogov za to, piše STA.
