Sobota, 3. 2. 2018, 20.03
6 let, 10 mesecev
"Da sem se lahko preselila v Slovenijo, sem varčevala osem let"
Trisha se je rodila v Indiji, potem pa se pri 16 letih preselila v Avstralijo, kamor je šla iskat boljše življenje in nove priložnosti. Kar osem let je varčevala, da se je lahko preselila v Slovenijo, danes pa čuti, da je njen dom tudi Ljubljana. "Beseda dom zame nikoli ni bila oprijemljiva. Dom so zame ljudje," je povedala.
"Potrebovala sem spremembo"
Ker je bila že naveličana Avstralije in se je počutila ujeto v rutino vsakdanjega življenja, se je odločila za spremembo. "Želela sem nekam, kjer materni jezik ljudi ni angleščina in kjer ni veliko turistov. Želela sem izziv," je povedala in dodala, da je bila prej zanjo Slovenija precej nepoznana, o njej je vedela le, da je zelo lepa.
V Ljubljano se je preselila septembra lani in se vpisala na študij ekonomije. Večino časa porabi za kolesarjenje in učenje v NUK ali na fakulteti. Pravi, da se zelo rada uči: "Prvič v zadnjih desetih letih ne delam, v učenju pa zelo uživam."
"Da sem lahko prišla v Slovenijo, sem varčevala osem let"
Čeprav je tu več dela z birokracijo in vse traja veliko dlje kot v Avstraliji, je njeno življenje tu veliko bolj preprosto in tudi opazno cenejše. "Zelo sem hvaležna, da mi ni treba delati. Osem let sem varčevala, da sem lahko izkoristila priložnost bivanja v Sloveniji," pravi in dodaja, da zdaj lahko čas nameni tudi sproščanju uma in telesa: "Življenje v Avstraliji je bilo veliko bolj stresno!"
Sicer pa jo je prvi vtis Ljubljane povsem prevzel, saj se ji je zdelo središče mesta neznansko lepo. Zdaj, ko tu živi, se ji zdi Slovenija še veliko lepša, kot si je sprva predstavljala: "Želim si, da bi lahko tu ostala še vrsto let."
"Nisem znala prebrati voznega reda avtobusa"
"Bilo je kar precej strašno, saj sem se znašla v popolnoma novi kulturi z izjemno težkim jezikom," pravi. Na začetku ni znala prebrati niti avtobusnega voznega reda, vendar je na srečo kar hitro spoznala nove prijatelje, ki so ji pomagali in odgovorili "na sto različnih vprašanj".
Prav zaradi težav z razumevanjem jezika se ji zdi težje spoznati nove prijatelje, a je opazila, da se Slovenci zelo radi usedemo in pogovarjamo ob skodelici kave.
"Slovenci ste veliko bolj zadržani"
Pravi, da so Avstralci zelo odprti, topli in prijazni, vendar pa so pogovori z njimi veliko bolj površinski: "Čeprav ste Slovenci bolj zadržani, so pogovori z vami, ko se odprete, lahko tudi zelo globoki in pomenski." Pravi, da čuti veliko čast, ko ji kdo zaupa kaj osebnega. Prav tako je opazila, da imamo Slovenci veliko boljše ravnotežje med delom in domom: "Zdi se mi, da so Avstralci deloholiki."
Čeprav sama s Slovenci ni imela nobene slabe izkušnje, pa se po študentskem domu, kjer živi, govori, da so lahko tudi zelo nesramni, neprijazni in dajejo občutek, da so tujci nezaželeni. Sama ima s Slovenci samo pozitivne izkušnje: "Vsi so bili tako prijetni in mi bili v veliko pomoč in oporo." Pravi, da so ji zelo olajšali selitev v Ljubljano in da v njihovi družbi res zelo uživa.
"Pogrešam sonce!"
Od vsega najbolj pogreša sonce in bližino morja. Prav nič pa ne pogreša krokodilov, kač, pajkov in raznih strupenih rastlin, tudi pohodništvo v Sloveniji se ji zdi veliko lažje: "Kače, pajki in rastline te v Sloveniji ne skušajo ubiti."