Rešila nas je Marija. Marija? Oprostite za nenatančnost, Vila Marija. Vila Marija? Da, Vila Marija bogataša Franca Riemerja. Imela je odločilen vpliv na vladno streznitev o nepremičninskem davku.
Pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Kijevu. Financminister Uroš Čufer je pač moral sestaviti proračun in kdo bi mu lahko zameril, da je uvedel nepremičninski davek, o katerem so poklicni politiki trobezljali desetletje in čez? Lep, hraber, strokovno podkovan in politično neobremenjen Uroš si je upal dregniti v osje gnezdo in kaj drugega lahko rečemo kot – kapo dol?
Uroš vrže oko na dve lepotici
Zagotavljamo vam – kljub besu državljanov, ki so dobili informativne izračune za plačilo nepremičninskega davka, bi Uroš vztrajal, če se ne bi zgodilo nekaj nepredvidenega. Financminister, ki ima kar nekaj pod palcem, saj je bil dolgoletni uslužbenec NLB, je namreč vrgel oko na dve nepremičnini. Po televiziji je videl vilo odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, na našem mediju pa je prebral, da bo na predlog upnice NLB na javni dražbi za 1,33 milijona evrov na prodaj Vila Marija štajerskega podjetnika Franca Riemerja.
Uroš se za šalo poigra s številkami
Uroš se je sicer nagibal k nakupu ukrajinske lepotice, čeprav mu ni bilo jasno, kako bo preskočil vse birokratske ovire pri nakupu nepremičnine v daljnji Ukrajini. Medtem se je malo za šalo poigral s številkami in z grozo ugotovil, da bi moral za Vilo Marijo letno odšteti več kot pet tisoč evrov nepremičninskega davka. Takrat je sledil preobrat v glavi ministra Uroša. Uvidel je, kako nepravičen je davek, saj bi šlo za njegovo drugo nepremičnino, torej bi bil davek več kot trikrat višji od tistega za prvo.
Kaj bi naredil klasični politik? Zamahnil bi z roko. Uroš pa je empatično pomislil na navadne državljane, ki bodo morali odštevati zadnje evre za nepremičninski davek, če imajo več kot eno nepremičnino. Sledila je seja vlade, na kateri je padla odločitev o izenačitvi davčnih stopenj. Po koncu seje je Uroš zadovoljno kramljal z novim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo.
Bile so neke tajne ukrajinske zveze
Tisti, ki pišejo o nekakšnem rivalstvu med ministroma, nimajo pojma. Še več, Metod je Urošu obljubil vso logistično podporo pri nakupu Janukovičeve vile. Nazadnje je bil namreč vodja predstavništva NLB v Moskvi in tam je spletel tudi odlične zveze z Ukrajinci, ki so nasprotovali Janukovičevemu režimu.
In tako je padla dokončna odločitev, Uroš bo kupil vilo. Kako bi ravnal klasični politik? Z izkoriščanjem politične moči bi poskušal znižati ceno, Ukrajincem bi na primer obljubil kakšno ugodnost ali diskont pri prodaji kakšnega slovenskega podjetja ali kaj podobnega.
Uroš pa ni samo plačal poštene cene, ampak se je tudi odločil, da bo dal del vile brezplačno v najem slovenski državi. Odprli bodo predstavništvo za slovenska podjetja, ki bodo tako lažje prodirala na trg največje evropske države.
Vsi začnejo plavati proti toku
Zdi se, da so omenjene poteze ministra za finance njegove kolege v vladi spodbudile k hrabrim potezam, celo plavanju proti toku. Tako je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel kljub prepričanju številnih, da je vodja geodetske uprave glavni krivec za zmedo z informativnimi izračuni nepremičninskega davka, pogumno branil Aleša Seliškarja. Zadeve so vendar tako večplastne, da je o tem nekonstruktivno govoriti, je upravičeno opozoril minister.
Hvala bogu za gospo Zdravje
Izkazala se je tudi nova ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza. Pod vprašaj je namreč postavila populistično potezo svojega začasnega predhodnika na resorju Karla Erjavca, ki ni hotel potrditi novega mandata direktorju UKC Ljubljana Simonu Vrhuncu. Korupcijske preiskave v UKC pa res ne morejo biti vzrok za nepotrditev mandata, v zadevo se je treba poglobiti in dobro premisliti! Hvala bogu, da imamo na resorju zdravja končno strokovnjakinjo!
Hvala bogu za takšnega predsednika
In kako zlata vreden je bil obisk našega predsednika Boruta Pahorja na olimpijskih igrah! Zagotovo brez njega na terenu ne bi dobili osem medalj! Kako neokusno je pisanje o tem, da nas je njegov obisk v Sočiju stal skoraj devet tisoč evrov! Ali ni prav, da je predsednik odpovedal polet na odprtje iger zaradi ledene ujme, saj je želel aktivno spremljati razmere doma?
Odpoved nas je sicer stala 6.400 evrov, a kaj je to v primerjavi s predsednikovo odsotnostjo v obdobju, ko je bilo prebivalcem naše dežele najtežje? In kako modro se je odločil, da je po izboljšanju razmer za dobrih 2.500 evrov vendarle odpotoval na olimpijske igre in navijal za naše! Ali res mislite, da bi bilo za medalje dovolj, če bi v Sočiju navijala le športni minister Jernej Pikalo in še en visoki predstavnik ministrstva?