SiolNET. Novice Slovenija
8,17

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Čordići društva novinarjev za opozorila Kreka krivijo Siol

8,17

termometer

krek zlatko troha 2
Foto: Bojan Puhek, Ana Kovač

V času epidemije in številnih stisk, ki jih je prinesla, na uredništva, tudi na Siol, številni pritiskajo, da bi javnost obveščali v njihovo korist. Še posebej so zadnje čase vneti proticepilci. Na TVS so celo fizično vdrli. Ta teden pa poskusili vdreti. Pritiski na medije niso nekaj posebnega. Presenetilo pa me je te dni, ko se je temu pridružilo častno razsodišče društva novinarjev (DNS), ki zahteva, naj razkrijem ime novinarja ali pa sam sodelujem v postopku, ki ga je proti Siolu sprožil Aleksander Žišt, ker smo objavili povzetek intervjuja z direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Intervju je naredil Jože Možina za javno TVS. Za naslov povzetka smo uporabili izjavo Kreka samega "Krek: Postajamo talci necepljenih ljudi". Isti intervju in enake vsebine so povzeli številni drugi mediji. Celo s podobnimi naslovi. Dilema, ki jo odpira društvo novinarjev, je pomembna in zahteva javno razpravo: ali mediji javnost smemo obvestiti, kaj pravi šef nacionalnega inštituta za javno zdravje, ali pa moramo to cenzurirati in ljudem prikrivati ali pa dodajati vsebine, ki jih ni izrekel. In: ali smo novinarji res odgovorni za vsebino izjav, o katerih poročamo.

Žišt uredništvu Siola očita, da naj bi pri povzemanju intervjuja "zamolčali informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme".  A tega ne utemeljuje s tem, da nismo povzeli vsega, kar je povedal Krek, ali da bi napak povzeli pogovor.

Kdo je nasilen in sovražen?

Zahteva preprosto, da bi morali v povzetek intervjuja dodati vsebine, ki jih v intervjuju sploh ni bilo. Proticepilske. Takšne, ki bi si jih želel on. Cilj pritožbe pa je, kot je tudi zapisal Žišt, da javnosti sploh ne bi povedali, kaj sporočata Krek in Nacionalni inštitut za javno zdravje, ker naj bi s tem spodbujali k nasilju, širili sovraštvo in nestrpnost ter druge oblike sovražnega govora.

Protest nasprotnikov pogojev PCT v Ljubljani dne 29.9.2021 Foto: Bojan Puhek

Med drugim Žišt "cenzuro" sporočil Kreka zahteva s trditvijo, da je "konkreten članek na portalu Siol vreden obsojanja in je primer nesprejemljivega novinarstva, ki mora biti kritizirano in obsojano, da se v prihodnje ne bo več ponavljalo in zlorabljalo v škodo javnosti. Predvsem pa se ne bi smelo dopustiti, da se osrednje medije in njihove zaposlene novinarje izkorišča za odkrito spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih ..."

Ali častno razsodišče lahko propagandno podtika? 

Častno razsodišče je te očitke sprejelo kot vredne razmisleka in sprožilo postopek presojanja, in to ob oceni, da naj bi uredništvo in novinar Siola, ko povzema izjave strokovnjaka, spodbujala k nasilju, širila sovraštvo in nestrpnost ter druge oblike sovražnega govora. Sporen naj bi bil že naslov: "Postajamo talci necepljenih ljudi". Naslov ni bil tak. Naslov je bil "Krek: Postajamo talci necepljenih ljudi".

Milan Krek Novice Krek: Postajamo talci necepljenih ljudi

Pomenska razlika je velika. V naslovu je izjava intervjuvanca, povzeta iz intervjuja. In ne mnenje novinarja ali medija. Ta "napaka" v pritožbi in postopku proti mediju ni naključna. Novinarji smo se desetletja trudili, da smo tudi v zakonodajo spravili, da smemo svobodno poročati in da se nas ne preganja, če ljudi obvestimo, kaj povedo predstavniki oblasti. Nenavadna "napaka" omogoča, da častno razsodišče uredništvu in novinarju lažnivo podtakne, da mi sami trdimo, kar je pomemben strokovnjak trdil za TVS in kar je povsem pravilno povzeto v tekstu in naslovu.

Kako to v novinarski organizaciji storijo, prikazuje posnetek, kjer je poudarjeno, kako častno razsodišče v dopisu našemu uredništvu ponaredi naslov članka:

razsodisce

 

V pritožbi Žišt ne skriva, da je njegov cilj vplivati na uredniško politiko, in to tako: "Želim si, da avtor članka ter odgovorni urednik portala Siol v prihodnje ne bi več objavljala tovrstnih objav in da se v bodoče portal Siol vzdrži tovrstnega novinarstva, ki ni dostojno novinarskemu poklicu in poslanstvu."

Takšno pritožbo je častno razsodišče sprejelo in nam poslalo sporočilo, da je ustrezna za začetek postopka in "zato vas prosimo, da odgovorite na navedbe o domnevnih kršitvah Kodeksa novinarjev Slovenije". 

Ali smemo vedeti, kaj govori Krek?

Ker gre za pomembne dileme za skupnost, denimo, ali bi morali cenzurirati Kreka, ljudem prikrivati njegova opozorila in ker postopek vsebuje tudi hude obtožbe čez medij, da je povsem običajno novinarsko delo širjenje sovraštva, odgovarjam javno. Ti očitki za medij nikakor niso nenevarni. Prejšnji premier Marjan Šarec je z natančno takšnimi očitki, torej o domnevnem širjenju sovraštva in sovražnem govoru, direktorje podjetij pozival, naj ne oglašujejo v medijih, ki so bili kritični do njegove vlade. Poziv si lahko preberete tukaj: ŠAREC DRŽAVNA PODJETJA POZVAL K UMIKU OGLASOV IZ "POREDNIH" MEDIJEV.

Posamezniki, tudi šefi vlad, imajo lahko zelo različna mnenja in lahko na različne načine pritiskajo na uredništva. Aleksandra Žišta tudi zaradi njegovih travmatičnih izkušenj z avtizmom njegovih bližnjih razumemo. A to, da Trohe niso povabili v studio TVS in mu tam s policijo pokažejo vrata, ko sam vdira, nikakor ni kršitev kodeksa in ne more biti razlog za postopke častnega razsodišča proti TVS. Tudi v primeru poročanja o zanimivih izjavah Kreka v intervjuju za javno televizijo ni bilo nobene kršitve. To je očitno na prvi pogled. Tudi popolnim amaterjem. Forma intervjuja ni namenjena temu, da bi bila predstavljena stališča, ki jih ni v intervjuju ali so celo nasprotna izjavam sogovornika. Tudi povzetek pomembnih izjav iz intervjuja v drugih medijih takoj po intervjuju ni namenjen predstavitvi nasprotnih stališč. Novinar je v tem primeru ravnal povsem v skladu z običajno prakso in navodili urednika, zato se častno razsodišče v to nima kaj vpletati. To sploh ni stvar društva novinarjev in častnega razsodišča.   

Očitek o naslovu, ti pa so v vseh primerih tudi uredniška odgovornost, pa je izjava intervjuvanca in ne stališče uredništva ali novinarja. Sramotno je, da častno razsodišče dovoli postopek, ki temelji na neresnici in jo samo širi, in to ob za novinarje skrajno pomembnem vprašanju. Morda pritožnik ne razume razlike. Člani častnega razsodišča pa jo, ker so vsi izkušeni profesionalni novinarji, usposobljeni za takšne presoje. Ko sami napak zapišejo naslov in s to lastno namerno propagandno manipulacijo dovolijo postopek, vedo, kaj počnejo. Strinjajo se s ponaredkom, ki izjavo intervjuvanca pripisuje novinarju in uredništvu, in s tem širijo laž o novinarju in uredništvu. Preprosto ni res, da sta to, kar je povedal Krek, trdila novinar ali uredništvo. 

Kdo so častno razsodišče?

S tem ravnajo globoko nečastno in povsem neprofesionalno. Da bi to bil le spodrsljaj, ker ne razumejo, si je pri profesionalnih novinarjih in celo častnem razsodišču težko sploh predstavljati.  

Člani častnega razsodišča so po podatkih spletne strani društva novinarjev predsednica Tatjana Pirc (RTVS), podpredsednik Brane Piano (upokojenec), Ranka Ivelja (Dnevnik), Sonja Merljak Zdovc (Časoris), Irena Brejc (upokojenka), Jelena Aščić (RTVS), Urban Červek (Večer), Nataša Štefe (RTVS), Matej Luzar (STA), Katarina Vučko (mirovni inštitut) in Peter Merc (podjetnik, ki zagotavlja pravno pomoč startupom, e-športu, spletnim trgovinam ...). Njihov sklep o postopku proti Siolu, ker smo objavili povzete izjave Milana Kreka, je zapisala generalna sekretarka Špela Stare

Častno razsodišče lahko presoja pravilnost ravnanja novinarjev in urednikov. Sam sem vodil projekt sprejemanja kodeksa, po katerem presojajo (pozneje so ga sicer še dopolnili) in dolga leta sem bil razsodnik. V razsodišče sem bil izvoljen celo z daleč največjim številom glasov med novinarji. In vem, da so presoje vredne točno toliko, kolikor prepričajo z argumenti. Pritiskati s proticepilci ali Ladislavi Trohami na uredništva s propagandno ponarejeno vsebino pa razsodniki ne smejo.

Kako jim pade na pamet, da bi presojali, ali bi medij moral cenzurirati informacije o tem, kaj v času epidemije pove šef Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek in ali bi k tem izjavam Kreka morali dodajati vsebine, ker komu ni všeč, kar je sporočil skupnosti, za Krekove izjave pa povrhu krivijo novinarja Siola?

Bodo člani častnega razsodišča in društvo novinarjev Kreka na koncu zasledovali po ulici, kar je nekoč zelo etično počel znani "novinar" in nasprotnik mask in podobnega Zlatko Čordić, ki ga poznamo tudi kot državno sofinanciranega političnega aktivista na vseh mogočih protestih proti vladi? Ni nepomembno, da je v času pred zadnjimi evropskimi volitvami ta državno financirani pevec reklamiral kandidata LMŠ. Reklamni posnetek za kandidata LMŠ Edisa Rujovića iz Kamnika, ki je bil tretji na listi LMŠ na evropskih volitvah in ni bil izvoljen, je bil na spletnih omrežjih takšen:

novinar Čordić1

Šlo je za kandidata stranke, katere predsednik Marjan Šarec je pozival k ustavitvi financiranj do njega kritičnih medijev zaradi "sovražnega govora". Ki ga zdaj očitajo nam, ker smo si javnost drznili obvestiti o pomembnih izjavah Kreka. K ustavitvi financiranj je Šarec pozval po daljši kampanji levega aktivista Domna Saviča, ki je že prej lobiral, da podjetja ne bi financirala do Šarčeve vlade kritičnih medijev. Saviča in njegovo kampanjo je na Radiu Slovenija z daljšim pogovorom v tistem času predstavljala predsednica častnega razsodišča društva novinarjev Tatjana Pirc. Odzivi na to pa so bili takrat med drugim takšni:

Pirc odzivi Savič

s Novice Poglejte, kako je raper Zlatko na ulici nadlegoval Milana Kreka #video

Celotno prijavo NČR lahko preberete tukaj: prijava Aleksandra Žišta proti Siolu.

Celoten sklep o začetku postopka proti Siolu častnega razsodišča pa tukaj.

Aleksander Žišt je v telefonskem pogovoru pred objavo članka zatrdil, da ni anticepilec, saj - tako trdi - zagovarja zgolj svobodno izbiro.
 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin