Petek, 8. 9. 2017, 19.38
7 let, 2 meseca
Čeprav so mu rekli, da si ne bo opomogel, zdaj spet meče na koš #video
Ko je Jana pred dvema letoma zadela možganska kap, so mu zdravniki rekli, da si verjetno nikoli ne bo povsem opomogel. A je 30-letnik dokazal nasprotno. Z neverjetno voljo do življenja je dosegel, da danes spet počne vse tisto, kar je počel nekoč – pridno študira, meče na koš in poje.
Novinarka: Sandra Ezgeta/Video: Planet TV
Jan Šilc je košarko igral 15 let, dve leti je treniral tudi ples in nogomet, a bolezen žal ne izbira. Možganska kap ga je zadela, ko se je nekega oktobrskega dne odpravljal na koncert. Tja seveda ni nikoli prišel.
"Takoj sem vedel, da z menoj nekaj ni v redu"
"Takrat se mi je zavrtelo, malo sem potarnal. Vedel sem, da nekaj ni v redu. Prej nikoli v življenju nisem bil bolan, nisem imel nobenih glavobolov, še mačka nisem imel nikoli. Prijatelj, ki me je takrat videl, je vedel, da nekaj ni v redu," se spominja 30-letnik.
Jan je nato začel bruhati, pogovor s prijateljem pa ni bil več mogoč, saj je izgubljal zavest. Ponj je prišlo reševalno vozilo, pristal je v komi.
Ko se je zbudil iz kome, je šokiran ugotovil, da ga obkrožajo ljudje v belih haljah.
Diagnozo je sprejel v šoku, a ni obupal
"Ko sem se zbudil iz kome, nisem vedel, da sem zamudil 14 dni. Vse je bilo strašljivo, okoli mene so hodili ljudje v belih haljah, z maskami, hotel sem se rešiti iz tega sveta," pripoveduje Jan.
A roka, kot je značilno za možgansko kap, ga, ko so mu zdravniki sporočili diagnozo, ni ubogala.
"To je bil totalen šok. Jokal sem, obupal sem nad vsem, potem pa sem si rekel. Star si 25 let, vse življenje je pred tabo, ne moreš tako nadaljevati. Vsak korak, vsaka izboljšava je nato zame osebno pomenila nov dosežek," razlaga športnik.
V Soči je spet začel živeti
Po petih tednih bivanja v bolnišnici ni šel domov, ampak ga je čakala rehabilitacija na rehabilitacijskem inštitutu Soča.
"Soča je za človeka po takšni možganski poškodbi raj na zemlji. Tu sem spet začel živeti. V bolnišnici te pripravijo do tega, da preživiš, vendar pa te ne naučijo, kako moraš uporabljati svoje telo," pojasnjuje Jan, ki meni, da je bilo trimesečno okrevanje v Soči zanj ključ do uspeha.
Vendar pa so prišli tudi težki trenutki: "Najtežje mi je bilo, ko sem bil prvo poletje po kapi na igrišču in so mi moji kolegi, s katerimi smo prej leta in leta skupaj igrali košarko, rekli: Jan, zdaj se boš pa malo usedel, ker bi mi radi zdaj igrali zares."
Tridesetletniku možganska kap ni vzela volje do življenja.
Po kapi mora načrtovati vsak gib z roko ali nogo
Posledice poškodbe možganov sicer občuti še danes: "Zdaj moram razmišljati o vsakem gibu z roko, nogo, da ga sploh lahko naredim. Če žoga prileti z desne strani, jo bom ustavil z levo roko, ker imam premalo časa, da bi pomislil, da moram zdaj dvigniti desno roko," pojasnjuje Jan.
Čeprav se je zaradi kapi moral odpovedati športu, pa mu še vedno ostaja glasba. In prav to je tisto, česar mu ne more vzeti nihče.
1