Če umre zdravnik, bomo po zakonu pomagali družini. Kaj pa, če umre gasilec?

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc se je po avgustovski tragediji v Izoli, v kateri sta umrla zdravnik in policist, zavezala, da bo finančno pomagala družini ubitega zdravnika. "Družinskim članom tragično preminulih zdravstvenih delavcev bomo zagotovili določene bonitete, med drugim brezplačno varstvo in šolanje ter prednosti pri zaposlovanju," je dejala ministrica in napovedala, da bo ta člen vključen v predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti. 

Predlog člena je že oblikovan, pravijo na ministrstvu ter dodajajo, da bo veljal za vse zdravstvene delavce in sodelavce, ki bi pri opravljanju zdravstvene dejavnosti umrli.

Policisti za več bonitet, a le za "operativce"

Policisti želijo uzakoniti brezplačen vrtec in prednost pri vpisu za družine policistov, ki umrejo ob opravljanju službenih dolžnosti. Foto: Bor Slana Na ministrstvu pravijo, da bo predlog oblikovan podobno, kot je to uredila policija v na vladi že potrjenem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu policije.

Policija ima sicer že zdaj uzakonjenih vrsto ugodnosti za družinske člane. V primeru smrti policista med opravljanjem službene dolžnosti država družini krije stroške pogreba. Ožji družini pripada enkratna denarna pomoč v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. 

Zagotavljajo jim psihološko pomoč, štipendiranje (najdlje do 27. leta), brezplačno pravno pomoč pri urejanju zadev, povezanih s smrtjo policista, prednost pri obravnavanju prošnje za zaposlitev brezposelnega zakonca ali otroka v policiji (pri tem mora izpolnjevati pogoje iz razpisa) in brezplačno uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista (do sedem dni v letu).

V svežem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu pa policija zaostruje pogoj, za koga veljajo bonitete. Te ne bodo namenjene vsem, temveč policistom, ki bodo umrli pri opravljanju "operativnega ali drugega nevarnega dela". Za te pa bo več ugodnosti: poleg naštetih še prednost pri vpisu v dijaški oziroma študentski dom, kritje stroškov šolske malice oziroma bonov za študentsko prehrano, prednost pri vpisu v vrtec in povračilo stroškov vrtca. Poklicni gasilci so, čeprav opravljajo enega najbolj tveganih poklicev, pri uzakonjenju bonitet za družinske člane v primeru svoje smrti potegnili kratko. Foto: Matej Leskovšek

Gasilske družine odvisne od donacij

Primerjava zakonov, ki urejajo delo v najbolj tveganih poklicih, pokaže, da imajo v veljavni ureditvi podoben sistem kot policisti tudi vojaki. Pri gasilcih pa, zanimivo, prostovoljnim gasilcem pripada več bonitet kot njihovim poklicnim kolegom. Družine prostovoljnih gasilcev imajo zagotovljeno pokojnino v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, enkratno denarno pomoč ter povračilo stroškov prevoza in pogreba.

Za poklicne gasilce posebne ureditve ni - ne v zakonu ne na ravni gasilskega zavoda. "Gasilci so seveda zavarovani, tudi za primer smrti in invalidnosti, ni pa posebnih bonitet za družinske člane zaposlenih," pravi poveljnik ljubljanske gasilske brigade Tomaž Kučič. Kot pravi, na srečo še niso imeli primera smrti ali invalidnosti gasilca, pred leti pa so za poškodovanega sodelavca, ki je dalj časa ostal na bolniškem dopustu, zbirali solidarnostno pomoč med sodelavci.

Na ljubljanski gasilski brigadi menijo, da je stanje neurejeno, podobnega mnenja so tudi v sindikatu in Združenju poklicnih gasilcev Slovenije. Vsi menijo, da bi se lahko problematika uredila v okviru zakona o gasilstvu ali kolektivne pogodbe, za kar pa do zdaj očitno ni bilo dovolj pobud in (politične) volje.

Poligon za diskriminacijo

Dejstvo, da v nekaterih poklicih take ureditve ni, po mnenju Boštjana Vernika, zagovornika načela enakosti, lahko kaže na nespoštovanje splošnega načela enakosti in diskriminacijo zaradi poklica.  Foto: STA ,

Ureditev, v kateri je za določen nevarni poklic na voljo zaščitni režim, za drugega pa ne, po mnenju zagovornika načela enakih možnosti Boštjana Vernika Šetinca lahko kaže na nespoštovanje splošnega načela enakosti in diskriminacijo zaradi vrste poklica.

Ne le za gasilce, sprašuje se, ali je morda tak ukrep potreben še v kakšnem od posebnih poklicev. "Z grožnjami se dnevno srečujejo razni inšpektorji, izvršitelji, znani so bombni napadi na uslužbence pravosodja." 

Na drugi strani pa je, pravi, pomembno razmisliti, ali je ukrep potreben za vse pripadnike nekega poklica ali le za tiste na izpostavljenih položajih. 

Vernik poudarja, da je zagotavljanje posebne zaščite družinskih članov v tistih poklicih v javni upravi, kjer zaposleni pogosto tvegajo tudi svoja življenja zaradi same narave dela, lahko povsem upravičeno. Omenja vojake, policiste, gasilce, reševalce. Pogoji opravljanja teh poklicev so drugačni, težji in zahtevnejši. "To, da so taki ukrepi ustrezni, še posebej velja, če bi bil v takšnih javnih poklicih morda manko zainteresiranih kakovostnih kadrov, saj na odločitev za neki poklic močno vpliva tudi vpliv delovnih razmer na družinski položaj," meni.

Zakaj ni sistemske rešitve?

Vprašanje je torej, zakaj se vlada ne poenoti in ne poskuša bonitet urediti za vse tvegane poklice. Na ministrstvu za zdravje menijo, da bi bilo to bolj primerno, a ker sistemske rešitve ni, so predlog za svoj ceh vključili v spremembe zakona. 

Vprašanje potencialne diskriminacije je v komentarju novega policijskega predloga odprlo tudi Združenje občin Slovenije. To je nasprotovalo predlogu brezplačnega varstva otrok, ki ga zahteva policija, saj bi to poseglo v občinske proračune. Ministrstvo za notranje zadeve jim je nato pojasnilo, da bi stroške teh ukrepov krilo ministrstvo, tudi sicer pa je teh stroškov malo, saj je tudi primerov smrti malo. Združenje je nato potrdilo predlog zakona, obenem pa poudarilo, da naj se "določijo enake ali podobne pravice za ožje družinske člane v primeru smrti starša ali zakonca, ki je opravljal drug, nevarnosti izpostavljen poklic, na primer gasilec ali vojak".

Zakaj se ne zavzamejo za sistemski ukrep, smo v ponedeljek vprašali vlado Mira Cerarja, a odgovorov do zdaj nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko jih dobimo.