Britanci v boj proti gaziranim pijačam

Britanski premier David Cameron je v parlamentu pred kratkim priznal, da svojih treh otrok ne more odvaditi pitja gaziranih pijač. Ker v parlamentu že nekaj časa debatirajo o omejitvah dostopnosti gaziranih pijač otrokom, so takoj objavili študije, s katerimi dokazujejo, da smo od sladkorja lahko odvisni. V eni pločevinki gazirane pijače je do osem žlic sladkorja. Zato so laburisti od vlade zahtevali, da določi zakonske meje dovoljenega dodanega sladkorja v živilih, da bi s tem omejili epidemijo debelosti, še posebno med otroki. V študiji, objavljeni v British Medical Journal, so raziskovali povezanost uživanja sladkorja in debelosti. Ugotovili so, da že zmanjšanje telesne teže za en kilogram pomeni tudi manjši vnos sladkorja. Tako je, ker ob zaužitju sladkor povzroči potrebo po dodatni moči, kar telo razume kot impulz za dodaten vnos hrane. Ideja o tem, da sladkor povzroča debelost, seveda ni nova. Nova je teorija, da pomaga razraščati epidemijo debelosti. Robert Lustig, profesor na Univerzi v Kaliforniji, meni, da sladkor povzroča odvisnost: "Z dodatkom sladkorja lahko naredite okusno celo pasjo hrano." Beli konzumni sladkor, saharoza, ki je sestavljena iz glukoze in fruktoze, je po njegovem mnenju enak fruktoznemu koruznemu sirupu, ki ga označuje kot "kronični strup". Največ 10 odstotkov dodanega sladkorja Z njim se strinja tudi oxfordska profesorica Alex Richardson, ki trdi, da je v otroški prehrani vse preveč sladkorja. "Predelana hrana, polna sladkorja, je v vse večjem odstotku navzoča v otroški prehrani. Dolgotrajna izpostavljenost takim sladkorjem lahko vodi v diabetes tipa 2." Med hrano, ki ima največ dodanega sladkorja, poleg gaziranih pijač sodijo še kosmiči, slaščice, čips ter že pripravljeni obroki. Na embalaži teh proizvodov je sladkor označen kot sukroza, glukoza, fruktoza, dekstoza ali maltoza. Vsi ti dodani sladkorji so dober vir energije, a niso hranljivi. Gazirane pijače pa so še bolj škodljive, ker ob zaužitju ne potešijo občutka lakote, čeprav smo z njimi zaužili veliko kalorij. Britanska zveza sladkornih bolnikov opozarja, da s pitjem gaziranih pijač težje nadzorujemo vnos kalorij, kar lahko vodi v debelost. Hkrati pa trdijo, da ni sladkor tisti, ki nas redi, temveč preveč hrane, ki jo pojemo. V organizaciji Sugar Nutrition zavračajo ugotovitve, da sladkor povzroča odvisnost. "Želja po sladkih jedeh ni strupena. Vnos sladkorja med prebivalci se ni povečal istočasno z naraščajočo epidemijo debelosti. Prav nasprotno – prebivalec Velike Britanije porabi manj sladkorja kot v preteklosti, debelost pa se še vedno razrašča." Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da bi se dodani sladkorji v živilih omejili na 10 odstotkov skupne energijske vrednosti. Prav tako priporočajo popularizacijo vnosa ogljikovih hidratov višje kakovosti, takih v nerafiniranih žitih ali krompirju, saj bi med prebivalstvom zmanjšali vnos sladkorja.