Četrtek, 14. 9. 2023, 13.19
7 mesecev, 2 tedna
"Brez sodelovanja mladih in starejših sprememb v družbi ne bo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Ključno je medgeneracijsko sodelovanje, so se strinjali udeleženci.
Na posvetu Medgeneracijske koalicije Slovenije o zdravstvu, sociali in medgeneracijskem sožitju so udeleženci izpostavili pereča vprašanja s področja štipendijske politike ter pomanjkanje družinskih zdravnikov in stanovanj. Spregovorili so tudi o reševanju socialnih težav, s katerimi se srečujejo tako mladi kot starejši po nedavnih poplavah.
Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije, v katero so vključene Dijaška organizacija Slovenije (DOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Mladinski svet Slovenije (MSS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), je v uvodu današnjega posveta, ki so ga pripravili v prostorih parlamenta, poudaril, da sta za boljšo in pravičnejšo družbo ključna medgeneracijsko sodelovanje in sožitje.
Prenizke štipendije, številne socialne stiske
Peter Milivojević iz ŠOS je med pomanjkljivostmi štipendijske politike izpostavil, da državne štipendije niti približno ne pokrivajo povprečnih mesečnih stroškov študentov. Pri Zoisovih je bil kritičen do sistema identifikacije nadarjenih, pri štipendijah za deficitarne poklice pa bi bilo treba po njegovih besedah razmisliti o razširitvi na poklice z visoko dodano vrednostjo.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je strinjal, da je višina državnih štipendij prenizka. Omenil pa je, da so pripravili novelo zakona, s katero bodo omogočili hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Ob tem je napovedal, da snujejo ukrep, ki bi v prihodnjih letih v štipendijsko blagajno prinesel nekaj več denarja, a ga še ne more razkriti.
Eva Oblak iz DOS je opozorila na socialne stiske, ki so jih poletne poplave marsikomu še poglobile. Med drugim je predlagala najmanj 400 evrov enkratne denarne pomoči dijakom in študentom, ki so zaradi poplav izgubili dohodek, ki bi ga sicer prejeli s študentskim delom. Mesec je ob tem naštel različne vrste pomoči, do katere so dijaki in študenti upravičeni po že sprejetih ukrepih. Ob pripravi sanacijskega zakona pa zbirajo podatke centrov za socialno delo o prošnjah za pomoč, tudi o socialni strukturi prosilcev, "in če se bo izkazalo, da študentov ni med njimi, bomo razmišljali tudi o dodatnih ukrepih", je dejal.
Družinskih zdravnikov premalo, na mizi menda več rešitev
Podpredsednik Zdusa Stanko Kranvogel je na posvetu opozoril predvsem na pomanjkanje družinskih zdravnikov. Meni, da bi bilo treba zdravnike predvsem razbremeniti administrativnih del.
Na ministrstvu za zdravje se po besedah Vesne Marinko zavedajo tega problema, zato so pripravili več ukrepov za krepitev primarnega zdravstvenega varstva, na primer spodbude za tiste, ki se odločijo za specializacijo družinske medicine, in razbremenitve zdravstvenih timov.
Da so že odpravili mnogo administrativnih bremen, je dejala tudi generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar. Med rešitvami, ki jih pripravljajo, pa je navedla tudi to, da bi napotnica veljala do zaključka zdravljenja in bolnikom ne bi bilo treba iskati novih.
Kje so obljubljena nova stanovanja?
Jaka Trilar iz MSS pa je v okviru stanovanjske problematike opozoril na pomanjkanje najemnih stanovanj in številna prazna stanovanja. Spomnil je na predvolilne obljube predstavnikov vlade o gradnji 30 tisoč novih stanovanj, ki se ne uresničujejo. Po njegovem mnenju je nujno zagotoviti stabilen sistemski vir financiranja.
Gašper Skalar z ministrstva za solidarno prihodnost je priznal, da toliko stanovanj zaradi drage gradnje ni mogoče zgraditi, ni pa želel napovedati, koliko bi jih lahko. Bi pa naj bil po njegovih besedah do konca mandata opredeljen in zagotovljen sistemski vir financiranja. Spomnil je tudi, da so ta teden dokapitalizirali stanovanjski sklad, s čimer nameravajo pridobiti od politike neodvisen vir dodatnega financiranja. Problem pomanjkanja stanovanj nameravajo reševati tudi z aktiviranjem praznih stanovanj, je dejal.
