Bratuškova položile vence frankolovskim žrtvam in na Teharju

Potem ko je vlada prejšnji mesec na pobudo zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije spominsko območje frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, je predsednica vlade Alenka Bratušek ob dnevu spomina na mrtve tam položila še venec. Pozneje je venec položila še v Spominskem parku Teharje.

Bratuškova: Prebivalci so plačali krvav davek Bratuškova je v slovesnem nagovoru pri spomeniku frankolovskih žrtev poudarila, da so tamkajšnji prebivalci plačali krvav davek ter bili priča marsikateri uresničitvi peklenskega okupatorjevega načrta. Pri tem je kot posebej zloglasnega omenila celjski zapor Stari pisker, prizorišče množičnega pobijanja zaprtih slovenskih domoljubov.

Na okupiranem območju Štajerske je bilo na ta način ubitih 1590 ljudi, katerih ponemčena imena je okupator objavil z zloglasnimi rdečimi razglasi, nekaj več kot 300 imen pa je ostalo neobjavljenih, je dejala premierka in dodala, da zoper odločitve ni bilo možnosti priziva, saj so bili posamezniki določeni za usmrtitev na podlagi predlogov referentov gestapa pri komandantu varnostne službe.

"Eno najbolj pošastnih dejanj okupatorja" O njihovih takratnih občutjih lahko danes beremo le iz srce parajočih poslovilnih pisem svojcem, je spomnila predsednica vlade in dodala, da je bilo za povrh eno najbolj pošastnih dejanj okupatorja storjeno na pragu svobode.

Bratuškova je ob tem spomnila, da je vlada v drugi polovici septembra sprejela odlok o razglasitvi spominskega območja Frankolovo za kulturni spomenik državnega pomena. "Morda izraz nekoliko zavaja, saj gre za spomenik širšega evropskega in tudi svetovnega pomena. To, kar se je v tistih usodnih urah zgodilo tu, je namreč ključno za razumevanje zgodovinskih dogajanj med drugo svetovno vojno v Evropi," je dejala premierka.

Ob tem je še dodala, da je Graben kraj, iz katerega se kot človeštvo moramo izreči proti. Proti izključevanju in zatiranju, proti nasilju in negaciji človeškega dostojanstva, proti moriji in nenazadnje proti zgodovinski ignoranci. Danes se lahko s to zavezo in tihim spominom po njenih besedah veliko bolj kot s spomeniki in odloki dostojno poklonimo žrtvam frankolovskega zločina.

Za 100 ujetnikov so izbrali najhujšo kazen Pripadniki nemške okupatorske vojske so le nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne, 12. februarja 1945, iz celjskih, trboveljskih in mariborskih zaporov, tako kot vsako jutro, šteli zbrane zapornike. Tisti dan pa je bil drugačen, saj so za 100 ujetnikov izbrali najhujšo kazen, in sicer smrt z obešanjem.

Kruta zgodba je potekala na Stranicah v soteski Graben, kjer so v zameno za nemškega visokega funkcionarja, ki so ga partizani malo pred tem ubili v Grabnu, nemški vojaki na drevesa ob cesti obesili 100 slovenskih domoljubov.