Petek, 18. 1. 2019, 13.19
5 let, 3 mesece
Bratuškova manj radodarna kot Gašperšič, Kitajci zapuščajo mariborsko letališče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,11
14
SHS Aviation po slabih dveh letih odpoveduje najemno pogodbo za mariborsko letališče. Po poteku šestmesečnega odpovednega roka bodo letališče vrnili v upravljanje državi, ki po njihovih besedah ni imela posluha za spremembo "ekonomsko nevzdržnega" modela najema. Na ministrstvu so Kitajcem zavrnili (novo) prošnjo za državno pomoč.
V SHS Aviaton, ki ga vodita Marko Gros in Lingkun Meng, pravijo, da so od začetka najema pred slabima dvema letoma poravnali vse stroške najemnin - teh je bilo za več kot dva milijona evrov - in upravljanja letališča. V preteklih mesecih so v pogovorih z ministrstvom večkrat izpostavili, da najemna pogodba pomeni zanje izrazito ekonomsko nevzdržen model, a infrastrukturno ministrstvo Alenke Bratušek ni imelo posluha za njihove predloge.
Država Aerodroma Maribor ne bo več subvencionirala, je ob podpisu pogodbe z SHS Aviation marca 2017 dejal takratni infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Le dobra dva tedna kasneje je podjetju odobril 185.500 evrov pomoči.
Radodaren Gašperšič...
Spomnimo, podobno kot vsi prejšnji lastniki je tudi kitajsko podjetje SHS Aviation konec leta 2016 v lastništvo Aerodroma Maribor vstopilo z velikopoteznimi načrti. Ob podpisu pogodbe med Aerodromom in državo za najem letališke infrastrukture so napovedali, da bodo v 15 letih - to je obdobje veljavnosti pogodbe - v razvoj letališča vložili 138 milijonov evrov, število potnikov pa so nameravali do leta 2021 dvigniti na 1,5 milijona na leto. Napovedali so tudi prihod belgijske letalske družbe VLM Airlines, ki naj bi vzpostavila osem linij v različna evropska in še tri v kitajska mesta.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je v času podpisa pogodbe s Kitajci vodil Peter Gašperšič iz SMC, so jim postavili precej nižja pričakovanja. "Najemnik Aerodrom Maribor mora v letu 2021 zagotoviti letni obseg letalskega prometa v obsegu najmanj 13.062 potnikov na leto in 89,21 tone tovora na leto," so nam pojasnili.
Tudi teh manj ambicioznih načrtov pa Kitajci niso uresničili. Letalske linije, ki jih je vzpostavil njihov prevoznik VLM, niso zaživele. VLM so pred meseci poslali v stečaj, aktivnosti Kitajcev na mariborskem letališču pa so se bolj ali manj vrtele okrog prošenj za državno pomoč. Spomnimo, da je Gašperšič ob podpisu najemne pogodbe z SHS Aviation marca 2017 dejal, da država ne bo več subvencionirala letališča - le dobra dva tedna kasneje pa podjetju odobril 185.500 evrov pomoči.
Odločitev družbe Aerodrom Maribor in njenega lastnika SHS Aviation sprejemamo z začudenjem, pravijo na ministrstvu Alenke Bratušek.
... Bratuškova zaprla pipico
Konec lanskega leta so Kitajci državo spet zaprosili za trimilijonsko pomoč. Pri tem omenimo, da so, kot smo poročali, v tem času zamujali s plačilom najemnine. Prošnjo so na ministrstvu, kot pravijo, zavrnili, ker SHS Aviation ni izpolnjeval pogojev.
Na ministrstvu za infrastrukturo odločitev podjetja, da odpove najem, sprejemajo z začudenjem. Kot pravijo pri Bratuškovi, se optimistične napovedi podjetja v medijih niso skladale z realnostjo. "Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niti niso plačevali obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe."
Ministrstvo ob tem v odzivu na odločitev Kitajcev omenja tudi morebitne državne "nerealne obljube v preteklosti". Ali gre za morebitne obljube Gašperšičeve ekipe, ki je bila ves čas precej odkrito naklonjena Kitajcem? Odgovor (za zdaj) ni znan.
Razloge iščejo v birokraciji
V SHS Aviation razloge za poslovni neuspeh na mariborskem letališču pripisujejo birokraciji oziroma dolgotrajnim postopkom pridobivanja potrebnih dovoljenj.
"Ključni motiv za sklenitev najemnega razmerja je bil razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju. Za takšen razvoj je takrat obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej začeti nadgradnjo letališča. Te okoliščine so se pomembno spremenile. Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki končali," pojasnjujejo.
Država v iskanje novega najemnika?
Kako naprej? Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo treba objaviti nov javni razpis, izbrati novega najemnika in z njim skleniti novo pogodbo. Dopuščajo tudi možnost, da ministrstvo najde drugo, ustreznejšo obliko upravljanja letališča. Kakšne so možnosti, ne pojasnjujejo.
14