Državni prostorski načrt za mariborsko letališče bi lahko bil sprejet prihodnje leto

Kot je povedal v. d. direktorja direktorata za letalski in pomorski promet Tomaž Pečnik, so pristojni organi v zadnji tretjini postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta, po najbolj realni oceni pa bi ta lahko bil potrjen v od 12 do 15 mesecih, torej še v prihodnjem letu.

Udeležencem posveta je Pečnik zagotavljal, da država glede prihodnosti edinega slovenskega letališča v državni lasti še ni obupala, saj da gre za neobrušen diamant, ki ima odličen geostrateški položaj, zato so v igri še vedno vsaj trije stebri – potniški promet, logistika in vzdrževanje letal.

Za vse to so nujne prostorske spremembe, ki pa trajajo, in prav do zdaj nejasna časovnica je po njegovem mnenju glavna težava, da se s potencialnimi investitorji še ne morejo resno pogovarjati. "Če nekdo, ki ima denar in bi gradil hišo, pride pogledat parcelo, potem pa vpraša, kdaj bo lahko začel, in mu rečemo, da mora pred tem biti še narejena sprememba namembnosti in podobno, bo verjetno iskal drugo parcelo. Tako je tudi tukaj," je pojasnil Pečnik.

Streha še vedno ni sanirana

Mariborsko letališče sicer trenutno v zelo omejenem obsegu deluje tudi zaradi lanske ujme, ki je uničila streho potniškega terminala. Ta po skoraj letu dni še vedno ni sanirana. Pečnik pravi da je postopek sanacije dolg zaradi poškodb, statike in vseh zadev, ki jih je treba urediti. Verjame, da bo streha sanirana do jeseni, hkrati pa že teče tudi natečaj za pripravo projektne dokumentacije za celovito sanacijo letališke zgradbe.

Glede konkretnih načrtov o dodatnih investicijah v letališko infrastrukturo, med katerimi je predvideno tudi podaljšanje letališke steze, je Pečnik dejal, da jih še usklajujejo, še vedno se glede uporabe nekaterih sicer zasebnih zemljišč, tudi parkirišča pred letališko zgradbo, skušajo dogovoriti z lastniki oziroma nekdanjimi kitajskimi najemniki letališča.

Župan opozoril na mrtvo infrastrukturo

Hoški župan Marko Soršak verjame, da lahko državni prostorski načrt res spravijo skozi postopek v obljubljenem času, kar je po njegovem mnenju osnova za vse pogovore z investitorji. Glede ugibanj o potencialnih interesentih za vzpostavitev vzdrževanja letal na njihovem letališču je dejal, da se to mogoče ne sliši privlačno, a pripomnil, da je povprečna neto plača pri tej dejavnosti tri tisoč evrov.

"Vedno si želimo dobro plačana delovna mesta in to je priložnost, zato upam, da se najdejo investitorji in da se tukaj nekaj začne dogajati, ker imamo mrtvo infrastrukturo, v katero se vsako leto vlaga od dva do tri milijone evrov državnega denarja," je dejal Soršak.

Hoški župan je še dodal, da bi se stvari verjetno odvijale precej hitreje, če bi imeli predsednika vlade ali resornega ministra iz Maribora, tako pa gre za "rano mariborskega gospodarstva, ki traja predolgo".

Več razumevanja ima kot gradbenik do počasne sanacije letališkega objekta, saj da je pri tako velikih poškodbah strehe treba pripraviti celoten izvedbeni projekt, preveriti statiko, potem iti v razpis in šele nato streho zamenjati.

"Še največji plus je, da je bila zadeva zavarovana. Vsi si sicer vedno želimo, da bi šle zadeve hitreje, a če delaš v javni organizaciji, je treba upoštevati zakon o javnem naročanju, zagotoviti denar v proračunu in tako naprej. Če bi delali v gospodarstvu, bi lahko vse naredili hitreje," je še dejal Soršak.