Sreda, 4. 1. 2017, 4.05
7 let, 1 mesec
S čim so Kitajce zmamili v Maribor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
2
Mariborskih mož in vodstva Delavske hranilnice, ki so prepričali kitajske vlagatelje o nakupu Aerodroma Maribor, ni spremljala le poslovna sreča, ampak očitno dobri odnosi s ključnim državnim uradnikom, pristojnim za letalstvo. Kaj vse so vedeli, da so kupili podjetje, ki je za zdaj še brez večje vrednosti?
Več indicev kaže, da so imeli novi lastniki Aerodroma Maribor in njihovi sodelavci v Sloveniji pred sklenitvijo posla očitno dobre notranje informacije. Tudi iz državnih vrst.
Prihodnost Aerodroma Maribor je namreč usodno odvisna od države, ki:
- odloča o tem, kdo bo najemnik infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana,
- in se hkrati dogovarja o gradnji nove tovarne kanadske multinacionalke Magna v neposredni bližini letališča. Gre za projekt, ki bi lahko v prihodnjih letih močno povečal promet na letališču, s tem pa tudi prihodke Aerodroma Maribor.
Nenavadno sosledje dogodkov
Kot je razvidno iz pogodbe o prodaji, je Delavska hranilnica Aerodrom Maribor prodala 21. novembra.
Sprva je podjetje pristalo v rokah podjetja Rim Projekt, ki je v lasti družbe Sheng Yi Investments, registrirane na Britanskih Deviških otokih, za katero se skrivajo vlagatelji iz Hongkonga. Te smo na Siol.net razkrili konec novembra. Še isti dan je Rim Projekt Aerodrom Maribor preprodal podjetju SHS Aviation, ki naj bi bilo v lasti iste skupine vlagateljev.
Delavski hranilnici je bila prodaja Aerodroma Maribora v velikem interesu. Nad družbo je namreč visel Damoklejev meč v obliki dveh odredb Banke Slovenije o izrednih ukrepih.
Pri tem je pomenljiv podatek, da so novi lastniki Aerodroma Maribor prodajalcu, Delavski hranilnici, že nakazali kupnino v višini sedmih milijonov evrov. To so storili kljub dejstvu, da vsaj uradno še vedno ni jasno, ali bo Aerodrom Maribor najemal infrastrukturo Letališča Edvarda Rusjana.
Ministrstvo za infrastrukturo je namreč javni razpis, na katerem bo izbralo starega/novega najemnika, objavilo šele 16. decembra, torej skoraj mesec dni po tem, ko je Delavska hranilnica z novimi lastniki podpisala kupoprodajno pogodbo. O tem, kdo bo upravljal mariborsko letališče do leta 2032, bo ministrstvo predvidoma odločalo v februarju, ponudbe pa bo zbiralo do konca meseca.
Morda vas zanima še:
-> To so Kitajci, ki kupujejo mariborsko letališče
-> Zaupno poročilo Banke Slovenije: Delavska hranilnica je tempirana bomba
-> Država nemo spremlja Petanovo reševanje Term Čatež pred bankrotom
Je razpis že vnaprej odločen?
Zakaj so bili vlagatelji iz Hongkonga pripravljeni plačati kupnino, ne da bi imeli v rokah trdno jamstvo države, da bo Aerodromu Maribor letališče sploh dala v najem?
Pogodba, o kateri je prvi pisal Večer, ima nenavadno določilo. Z njo se je prodajalec, torej podjetje Rim Projekt, zavezal, da bo storilo vse, da bo Aerodrom Maribor z državo sklenil posel najetja letališke infrastrukture.
Kako so lahko dali zagotovila, s katerimi so kupca celo prepričali o plačilu celotne kupnine, ni mogoče preveriti, saj nam z direktorjem Rim projekta Borisom Bobkom ni uspelo stopiti v stik. Kaj o tem meni varuh javnih financ, saj obstaja več indicev, da je razpis dogovorjen vnaprej, nam bo računsko sodišče odgovorilo danes.
Na prometnem ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, zatrjujejo, da "nobenemu morebitnemu najemniku niso dajali zagotovil glede javnega zbiranja ponudb".
Na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, so včeraj zatrdili, da "nobenemu potencialnemu najemniku niso dajali zagotovil glede javnega zbiranja ponudb".
Ključna vloga Mirka Komca
Ključna oseba na ministrstvu, pristojna za področje letalstva, je že vrsto let Mirko Komac, zdaj prvi mož direktorata za letalski in pomorski promet.
Največje karierne vzpone je Komac doživel v obdobjih vlad SDS. Leta 2005, v obdobju prve vlade Janeza Janše, je bil imenovan na čelo sektorja za varovanje civilnega letalstva na tedanjem ministrstvu za promet. Tri dni po parlamentarnih volitvah leta 2008 ga je vlada za dobo petih let postavila za vodjo direktorata za civilno letalstvo. Leta 2012, v obdobju druge Janševe vlade, pa je bil imenovan tudi v svet agencije za civilno letalstvo.
Ključna oseba na ministrstvu, pristojna za področje letalstva, je Mirko Komac, zdaj prvi mož direktorata za letalski in pomorski promet. Največje karierne vzpone je doživel v obdobjih vlad SDS.
Že marca lani smo razkrili, da je Komac tudi komitent Delavske hranilnice, ki je bila takrat še lastnica Aerodroma Maribor. Pri njej je najel stanovanjsko posojilo v vrednosti 70 tisoč evrov. Takrat je Komac pojasnil, da najem osebnega posojila ni povezan z vlogo, ki jo ima pri ustvarjanju pogojev za poslovanje Aerodroma Maribor.
A država je šla temu podjetju že tedaj močno na roko.
Komitent prodajalca
Kot je znano, Aerodrom Maribor do zdaj državi ni plačeval nadomestila za koncesijo, ampak je ta celo financirala njegove dejavnosti. V zadnjih dneh leta 2015 je z Aerodromom Maribor sklenila aneks k pogodbi o izvajanju letaliških služb, ki je podjetju lani prinesel 655 tisoč evrov. Gre za denar, brez katerega podjetje zelo verjetno ne bi moglo preživeti. Aneks je podpisal Komac.
Komac je tedaj priznal, da se je že pred tem večkrat sestal tudi z vodilnimi v Delavski hranilnici na čelu z nekdanjim predsednikom uprave Jožetom Stegnetom.
In rešena je Delavska hranilnica
Delavski hranilnici je bila prodaja Aerodroma Maribora v velikem interesu. Nad hranilnico je namreč zaradi hitre rasti poslovanja in nekaterih domnevno preveč tveganih poslov, med katere se je uvrščal tudi nakup Aerodroma Maribor, visel Damoklejev meč v obliki dveh odredb Banke Slovenije o izrednih ukrepih.
To se je s prodajo Aerodroma Maribor spremenilo. Bilance Delavske hranilnice za leto 2016 bodo precej lepše. Kar je najpomembneje, prejeta kupnina ji bo omogočala, da ji približno dve leti na trgu ne bo treba iskati dodatnega kapitala, s čimer bo ohranila tudi zdajšnjo lastniško strukturo.
Kdo vse je obiskal ministrstvo?
Komac je pojasnil, da se nikoli ni srečal s predstavniki podjetja Rim Projekt. Toda na vprašanje, ali se je v zadnjem letu dni kadarkoli sestal s kitajskimi vlagatelji v projekt, Komac ni odgovoril.
"Predstavniki ministrstva so se z vodstvom Aerodroma Maribor v letu 2016 srečevali v sklopu rednih pogovorov, ki so bili povezani z rednim obratovanjem Letališča Edvarda Rusjana Maribor," so nam dejali na ministrstvu.
Po prvotnih napovedih bi morala država razpis za najem infrastrukture mariborskega letališča objaviti že junija. A ti načrti so se zavlekli za šest mesecev.
Pri tem je zanimiv še en podatek. Po prvotnih napovedih bi morala država razpis za najem infrastrukture mariborskega letališča objaviti že junija. A ti načrti so se zavlekli za šest mesecev.
Zakaj? "Priprava razpisne dokumentacije je bila zelo zahtevna predvsem zaradi priprave cenitvenih poročil, ki so temelj za določitev minimalne najemnine, objavljene v javnem pozivu," so odgovorili na ministrstvu.
Prav junija so se prvič pojavile govorice o prodaji Aerodroma Maribor Kitajcem.
So vedeli za prihod Magne?
Zakaj so bili ti sploh pripravljeni odšteti toliko denarja za upravljavca letališča, ki je lani prepeljalo slabih 10 tisoč potnikov, v zadnjih letih pa je odvisno od (ne)milosti države oziroma njene finančne injekcije?
Odgovor na to vprašanje se morda skriva v drugi veliki naložbi, ki se obeta Sloveniji – prihodu Magne. Skoraj hkrati, ko so prvič izbruhnile govorice o prodaji Aerodroma Maribor, se je v naši državi že začel pripravljati teren za prihod avtomobilske multinacionalke.
V občini Hoče-Slivnica so tako poleti naročili analizo mogočih lokacij za novo tovarno. Izdelali sta jo mariborski podjetji Urbis in Spring, za kar je občina odštela 98 tisoč evrov.
Skoraj hkrati, ko so izbruhnile govorice o prodaji Aerodroma Maribor, se je v Sloveniji že začel pripravljati teren za prihod kanadske multinacionalke Magna.
V teh je mogoče prebrati, da bo imela načrtovana proizvodna cona (kjer naj bi stala nova tovarna, op. a.) "močan sinergijski učinek na razvoj letališča, saj bi potencialni vlagatelj (Magna, op. a.) skoraj 30 odstotkov svojega tovornega prometa vršil prek letališča".
Županski kandidat SDS med pisci študije
"To pomeni nujen razvoj in širitev," ugotavljajo avtorji, med katerimi najdemo tudi Tomaža Kanclerja, kandidata SDS na zadnjih županskih volitvah v Mariboru in nekdanjega podžupana Mestne občine Maribor.
Oceno, da bi lahko šla tretjina dobaviteljskega prometa nove tovarne prek mariborskega letališča, so avtorji analize zapisali na podlagi podatkov graškega letališča. V vsakem primeru so avtorji že pred javnim razkritjem novice o prihodu Magne imeli v rokah vse pomembnejše podatke o naložbi.
"Naložba Magne pri odločitvi novih lastnikov za nakup ni imela nobene vloge," nam je včeraj zatrdil direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih. Še novembra lani ga je informacija o prihodu Magne "navdajala z optimizmom". Brolih je sicer priznal, da mu vlagatelji iz Hongkonga še niso predstavili vsega poslovnega načrta.
Med avtorji študije mogočih lokacij za novo tovarno Magna najdemo tudi Tomaža Kanclerja, kandidata SDS na zadnjih županskih volitvah v Mariboru in nekdanjega podžupana Mestne občine Maribor.
Prepričan pa je, da ni bilo z državo nobenih predhodnih dogovorov o razpletu javnega razpisa za najem letališča.
Megalomanski načrti za štajersko letališko mesto
Direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih je imel še konec leta 2015 velike načrte: da bi mariborsko letališče lahko dobilo povezavo z Düsseldorfom, da se intenzivno dogovarjajo z Adrio Airways, da čakajo na odgovor Wizz Aira in da se obeta tudi povezava z beograjskim letališčem. Ti načrti se lani niso uresničili.
Kljub temu jih v Mariboru tudi zdaj ne manjka. Že lani je Brolih na veliko govoril o projektu Aerotropolis.
Gre za projekt središča prometnega, gospodarskega in družabnega dogajanja na robu mesta. Sestavljen je iz letališkega mesta in odročnih koridorjev ter grozdov podjetij, ki so močno odvisna od letalskih povezav, saj imajo le tako dostop do svojih dobaviteljev in kupcev. O njem so se precej razpisali tudi avtorji analize za občino Hoče-Slivnica, ki so predvideli tudi njegovo povezavo z Mariborom s hitrim mestnim vlakom.
Podlaga za projekt Aerotropolis je sprejetje novega državnega prostorskega načrta, ki je v pripravi, po Gašperšičevih besedah pa bo sprejet do leta 2020.
Kako so prodajali Aerodrom Maribor
December 2015 – država z Aerodromom Maribor sklene aneks k pogodbi o izvajanju letaliških služb, ki podjetju v lasti Delavske hranilnice lani prinese 655 tisoč evrov.
3. marec 2016 – na Siol.net razkrijemo, da je Mirko Komac pri Delavski hranilnici, tedanji lastnici Aerodroma Maribora, konec leta 2015 najel stanovanjsko posojilo v vrednosti 70 tisoč evrov.
10. marec – vlada obišče Aerodrom Maribor. Minister Gašperšič napove, da je v pripravi dokumentacija za razpis, ki naj bi bil objavljen do konca junija. Direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih ob obisku vlade razkrije idejo o projektu Aerotropolis.
15. junij – Brolih v pogovoru za glasilo Poslovne cone Tezno poudari, da geostrateška lega mariborskega letališča ponuja možnosti za čezmejna sodelovanja. Kot konkurenčno prednost navaja, da so takse najnižje v regiji, zato bo obstoj letališča odvisen od dejavnosti v bližini. Opozori, da po letu 2024, ko bo letalski trg popolnoma liberaliziran, ne bo več možnosti državnih pomoči.
30. junij – pojavijo se govorice o prodaji Aerodroma Maribor Kitajcem.
September – podjetji Urbis in Spring iz Maribora za občino Hoče-Slivnica izdelata analizo prostora in potencialnih lokacij za gradnjo nove tovarne kanadske avtomobilske multinacionalke Magna, kjer opozorita na potencialno visoko rast prometa mariborskega letališča.
12. oktober – Magna ustanovi podjetje v Sloveniji
13. oktober – vlada sprejme sklep o finančni podpori aktivnostim za vzpostavitev proizvodne cone Hoče-Slivnica.
16. november – Brolih poudari, da bo s prihodom Magne tovorni promet porasel še za nekajkrat, saj bo na tovarno vezanih še veliko drugih dobaviteljev.
21. november – Delavska hranilnica proda Aerodrom Maribor podjetju Rim Projekt, ki že isti dan delež proda družbi SHS Aviation. Podjetje plača kupnino, Rim projekt pa se v pogodbi zaveže, da bo Aerodrom Maribor še naprej ostal upravljavec te infrastrukture.
16. december – Ministrstvo za infrastrukturo objavi razpis za najemnika infrastrukture mariborskega letališča.
2