Medtem ko nepismenost za Slovenijo že več let ni značilna, je v svetu še vedno približno 16 odstotkov odraslega prebivalstva, ki ne zna brati. Dve tretjini od tega je žensk.
Pismenost, kot jo opredeljujejo Unesco, je sposobnost branja in pisanja ter razumevanja vsakdanjih sporočil. Statistični urad (Surs) je o pismenosti Slovence nazadnje spraševal leta 1991, že takrat pa je bilo nepismenih zanemarljivih 0,46 odstotka odraslih. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 o tem niso več spraševali, ker "ta pojav za Slovenijo ni več statistično značilen", navajajo na Sursu.
Znate prebrati recept na zdravilu? Veste, kdaj pride naslednji avtobus?
Imamo pa Slovenci težave s samo uporabo pismenosti. Po podatkih, ki jih navaja Andragoški center, ima skoraj 77 odstotkov odraslih Slovencev težave s funkcionalno pismenostjo. To so težave z iskanjem, razumevanjem in uporabo informacij. Nekatere raziskave so tako pokazale, da 40 odtokov Slovencev v telefonskem imeniku ne zna najti določene številke, 22,5 odstotka pa jih ne zna brati voznih redov javnega prometa. Še več, le tretjina, jih je sposobna na avtokarti najti Ljubljano in Krško ter izračunati razdaljo med njima.
Razlog za to ni le v izobrazbi, temveč tudi v prenizki samokritičnosti ter lenobi, da bi se na primer sami naučili in potrudili izpolniti razne obrazce brez pomoči drugih, opozarjajo strokovnjaki.
Nove pismenosti
Za uspešno delovanje v sodobni družbi so poleg bralne pismenosti pomembne tudi nove pismenosti, kot so informacijska, digitalna in medijska pismenost. Gre za spretnosti, kot so sestavljanje kratkih telefonskih sporočil in komunikacija po elektronski pošti, pisanje bloga, postavitev in urejanje spletnih strani, komentiranje spletnih objav, sodelovanje v socialnih omrežjih (Facebook, Twitter), snemanje, postavitev in objava slik, videa in glasbe.
2
