Petek, 25. 11. 2016, 10.09
7 let
"Še en dokaz več, da živimo v državi, v kateri avtorsko delo ni cenjeno"
V okviru Slovenskega knjižnega sejma več ministrstev skupaj z GZS prireja dogodek Ker nam ni vseeno, s katerim začenjajo kampanjo za izboljšanje bralne pismenosti pri nas. Ob tem dogodku s pomenljivim imenom pa zastopniki avtorjev opozarjajo, da je državi še kako vseeno za intelektualno lastnino in avtorske pravice.
Z današnjim dogodkom Ker nam ni vseeno in podpisom memoranduma se začenja nacionalna kampanja Slovenija bere, katere pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor. Memorandum bodo podpisali predstavniki ministrstva za kulturo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pobudnika kampanje, Gospodarske zbornice Slovenije.
42 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige
S kampanjo želijo sodelujoči izboljšati bralno pismenost in bralno kulturo v Sloveniji. Opozarjajo, da višja bralna kultura predstavlja razvojni potencial in je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha. Ob tem navajajo podatke, da 48 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige, 42 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige, četrtina odraslih Slovencev pa je funkcionalno nepismena.
Vladi ni vseeno. Pa je to res?
"Imetniki avtorskih pravic ostanejo letno brez vsaj milijona evrov prihodka iz naslova svojih pravic." Ob tej kampanji pa so v združenjih SAZOR GIZ, Zavod AIPA, IPF, ZAMP in SAZAS slovenski vladi nastavili ogledalo. Namenili so ji javni poziv, naj se zavzame za pravice avtorjev, pisateljev, glasbenikov, prevajalcev, izvajalcev, igralcev, producentov in založb.
"Vlado RS Slovenije, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urad RS za intelektualno lastnino javno pozivamo, naj nemudoma podelijo dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje," so zapisali v skupnem sporočilu.
"Tega nadomestila zaradi nerazumnega zaviranja procesa podelitve dovoljenja za pobiranje nadomestila s strani Urada RS za intelektualno lastnino že šest let ne pobira nihče, kar pomeni, da ostanejo imetniki pravic letno brez vsaj milijona evrov prihodka iz naslova svojih pravic, torej okoli 6 milijonov!"
"To je še en dokaz več, da živimo v državi, v kateri avtorsko delo ni cenjeno, saj imajo celo javne ustanove težave s priznavanjem in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine," so še zapisali.