Četrtek, 18. 1. 2024, 12.15
3 mesece, 1 teden
Borut Pahor: S tranzicijsko levico je konec. Spremembe bodo tudi na desnici.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,20
"Liberalna demokracija je politično korektnost prignala tako daleč, da je začela ogrožati njene lastne temelje. Svobodo," meni nekdanji predsednik republike Borut Pahor.
"Mislim, da se končuje obdobje političnega prehoda za oba bloka, desnega in zlasti levega, ki je bil dominanten. Če še ni konec tranzicijske levice, je pa začetek njenega konca. Ta konec bo pospremljen z bolj kaotičnim časom. Iz tega bo zraslo nekaj plemenitega in dobrega. Prišli bodo novi, suvereni voditelji. Jaz sem bil slab predsednik vlade, ker nisem bil suveren na svojem položaju. To se dogaja zdaj tudi Robertu Golobu in se je prej tudi drugim predsednikom vlade. Na levico bodo prišli suvereni voditelji in posledično bodo spremembe tudi na desnici," je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji AmCham povedal nekdanji predsednik republike Borut Pahor.
Pahor je v svojem nastopu med drugim poudaril pomen tujih naložb, zoper katere po njegovih besedah obstajajo ideološki zadržki in pomisleki, pri katerih gre tudi za "nakopičen zgodovinski prah". Ob tem je poudaril tudi pomen deregulacije, saj je prepričan, da je naša država preveč regulirana in da smo v 30 letih preveč zadušili podjetnost slovenskega človeka, vendar je ob tem opozoril, da moramo najti pravo mero regulacije ter paziti na to, da veljajo za vse enaka pravila in da se jih držijo.
Zaveda se, da deregulacija prinaša tudi tveganja, a se mu zdi smiselno, da ta tveganja tudi sprejmemo. To bi lahko pomenilo, da bi se nekateri ljudje, ki jim ne bi uspelo, znašli tudi na dnu, tem bi Pahor v okviru socialne države zato pomagal bolj kot tistim, ki se znajdejo v vakuumu med uspehom in neuspehom, saj jih ta pomoč v resnici zgolj zadržuje v položaju, v katerem so se znašli.
Bivši predsednik republike Borut Pahor je gost prvega AmCham Poslovnega zajtrka v letu 2024. Dvorana je polna do zadnjega kotička. @AmChamSlovenia pic.twitter.com/3wFQ4sP3mi
— Borut Pahor (@BorutPahor) January 18, 2024
O vrnitvi v "tako politiko" ne razmišlja
O stanju politike v državi je Pahor povedal: "Mislim, da se nekako končuje obdobje političnega prehoda za oba bloka, tako desnega kot zlasti levega, ki je bil dominanten. Če še ni konec te tranzicijske levice, je začetek njenega konca. Ta konec bo pospremljen z nekako bolj kaotičnim časom. Iz tega bo zraslo nekaj plemenitega in dobrega, prišli bodo novi voditelji, katerih glavna značilnost bo, da bodo suvereni. Jaz sem bil slab predsednik vlade, ker nisem bil suveren na svojem položaju, to se dogaja zdaj tudi Robertu Golobu in se je prej tudi drugim predsednikom vlade. Na levico bodo prišli suvereni voditelji, posledično bodo spremembe tudi na desnici."
Ob tem je dodal, da o vrnitvi v "tako politiko" ne razmišlja.
"Politična korektnost ogroža liberalno demokracijo"
V svetovnem merilu je kot težavi izpostavil zaton institucij in nevarnost politične korektnosti.
Glede globalnih razmer je dejal, da smo se znašli v položaju, ki ni najbolj privlačen, ni pa razloga za paniko. Po njegovih besedah smo priča izgubi moči institucij v multilateralnem svetu. Te institucije, ki so nastale po drugi svetovni vojni, so, kot pravi, začele kazati svojo nemoč, saj niso več sposobne naslavljati glavnih problemov. "Razmerja moči v svetu so se spremenila, institucije pa še vedno odražajo razmerja moči po drugi svetovni vojni. Sprašujem se, ali je na novo raven multilaterizma mogoče priti brez globalnega konflikta. Iz zgodovine ne moremo ravno črpati optimizma," je dejal.
Kot drug izziv je poudaril, da je liberalna demokracija politično korektnost prignala tako daleč, da je začela ogrožati njene lastne temelje. Svobodo. Brez svobode govora so, kot opozarja Pahor, ogrožene tudi druge vrednote, kar posledično pomeni, da bodo populizmi in nacionalizmi pridobili moč, kot se v zahodnih demokracijah že dogaja. "Liberalno demokracijo moramo osvoboditi navlake, ki jo na prvi pogled hrani, a jo v bistvu ogroža," je dodal.
Posledica vsega tega so globoka razhajanja v družbi, ki lahko vodijo tudi v razkol, kakršnemu smo priča v ZDA, kar je lahko za posamezne družbe in posledično tudi za razmere v svetu usodno, pravi Pahor, ki meni, da še vedno lahko rešimo ta vprašanja ter da se lahko med dvema vodilnima silama v svetu, ZDA in Kitajsko, še vedno vzpostavi zaupanje do te mere, da se prepreči spor, ki bi lahko prerasel tudi v globalnega.
"Etablirani mediji so vztrajali pri politični korektnosti"
O družbenih omrežjih, ki jih intenzivno uporablja, je povedal, da ni nujno, da širijo sovraštvo, temveč da lahko, če hočemo, širijo tudi ljubezen. "Mogoče širijo sovraštvo z večjo hitrostjo tudi zato, ker se etablirani mediji niso želeli prilagoditi novim razmeram in so vztrajali pri neki zelo kočljivi definiciji politične korektnosti, ki je prešla v neko sentimentalnost ter neiskrenost, ki so jo ljudje zasovražili in ji ne verjamemjo več," je poudaril in povedal še, da so družbena omrežja nov element svobode in demokracije.
"Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi bila v Bosni"
Pahor, ki je nedavno ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, je glede položaja v tem delu sveta poudaril besede visokega političnega predstavnika Bosne in Hercegovine, ki mu je v bilateralnem pogovoru dejal, da če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi bila pa v Bosni in Hercegovini. Tudi neki drug visok tuji politik, ki ga ni želel imenovati, mu je dejal, da če ne bi Rusija odprla fronte na Bližnjem vzhodu, bi jo pa na Zahodnem Balkanu. Vse to po Pahorjevem mnenju kaže na krhkost miru na Balkanu in potrebi za pridružitev teh držav v evropske integracije.
Posebej moramo po njegovih besedah paziti, da Srbija ne zdrsne v ruski objem, sicer bo srbski svet postal netilec problemov na Balkanu.
