SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bojan Starman: DL v koalicijo tudi s hudičem, če je to dobro za državo

4

termometer

Ni naključje, da gre predsednik največje stranke sredi kampanje v zapor. Ljudje sklepajo drugače in bodo žrtev nagradili z glasovi, pravi predsednik DL Bojan Starman, ki se političnih igric ne gre.

Državljanska lista po besedah njenega predsednika Bojana Starmana ne ponuja nobenih predvolilnih bombončkov in znanih imen, na volitve ne gre, da bi nabirala glasove, temveč ker želi državljanom vrniti ukradeno državo in v njej zagotoviti boljši položaj za vse. Kar ponujajo, je program, ki je po njegovih navedbah edini realen.

Vodili in reševali ste velika slovenska podjetja, veljate za kriznega menedžerja. Je zdaj čas, da se lotite kriznega reševanja države? Da. Poskušal bom stvari obrniti na bolje tudi v Sloveniji. Ponudil bom vse svoje znanje, saj država v tem kriznem obdobju ne potrebuje praznih obljub, temveč da te uresničimo in izpeljemo. Na volitve gremo, ker želimo vsem državljanom omogočiti boljši položaj.

Vemo, česa se je treba lotiti prioritetno. Prvo zamašiti luknje, saj v našem sistemu preveč denarja odteka skozi javna podjetja in banke. To je čista groza, tega ne moremo več zdržati niti prenašati niti pokrivati. Drugo je naša nekonkurenčnost, v kateri bomo kmalu prišli na zadnje mesto, kar je znak za velik alarm.

S kakšnimi ukrepi? Imamo najbolj obdavčeno delo na svetu, od tega poberemo bistveno več davkov in prispevkov kot od drugih davkov. To je treba za najmanj deset odstotkov znižati. Zavedamo se, da za državo to pomeni veliko denarja, a s tem se bodo zvišale neto plače in znižali stroški dela za delodajalce, posledično pa se bodo povečale konkurenčne sposobnosti, razliko pa bodo s časom pokrili na novo zaposleni delavci.

Naslednja zadeva, o kateri že vrabci čivkajo, je fleksibilnost trga dela. Nekaj smo že naredili z zadnjo reformo, a bistveno premalo. Ni se nam uspelo dogovoriti, kako ljudem v času, ko so brez dela, zagotoviti materialno eksistenco. Ker nimamo fleksibilnega trga dela, je veliko podjetij v krizi, prišlo do situacije, ko niso imela dovolj dela, a so imela veliko ljudi, ki jih niso mogla odpustiti, zato so zašla v težave in stečaj. Za ceno tega smo izgubili od 50 do 80 tisoč delovnih mest. Približno 30, 40 tisoč pa smo jih izgubili, ker nismo znali razumeti, da delovne intenzivne branže ne morejo plačevati tako visokih davkov.

Veliko preveč delovnih mest pa smo izgubili zaradi stečajnih postopkov, ki v Sloveniji pomeni smrt podjetja in pogrebščina z vsemi postopki, ne pa preobrazba podjetja, tako kot je to drugje. Kako teče stečaj, ne da bi podjetje propadlo, sem sam enkrat že izpeljal v kranjski Planiki.

Ob izvolitvi za predsednika Državljanske liste ste izjavili, da želite Slovenijo popeljati v Švico. Dokaj velikopotezna napoved. Rekel sem Švica, ker imamo veliko izjemnih pogojev, kot jih ima Švica, samo da se pri nas politika, ne leva ne desna, ni ukvarjala dejansko z državo in gospodarstvom. Sami smo krivi za položaj, v katerem smo se znašli, da smo padli pod povprečje Evropske unije. Zato moramo naprej priti na stanje, na katerem smo bili pred šestimi leti. V podjetjih, ki sem jih vodil, to so bili veliki sistemi, smo dejansko naredili tisto, kar bi morali tudi v državi in če bi dejansko naredili vsaj polovico tega, potem bi bili že v Švici.

Bo položaj Slovenije ob koncu naslednjega mandata, predvidevamo, da bo trajal štiri leta, boljši ali slabši kot zdaj? Bistveno bolje bo.

Težav v naši državi kar mrgoli. Če bi kot predsednik vlade imeli možnost rešiti le eno, bi to bila? Kar sem že omenil, znižanje stroškov dela.

Po uradnih statistikah je v državi brez dela 120 tisoč Slovencev, prostih delovnih mest komaj tisoč. Kje kot gospodarstvenik, ki je v podjetjih, ki jih je vodil, rešil veliko delovnih mest, vidite potencialne možnosti za nova delovna mesta? Prav povsod, a ne povsod z isto dinamiko. Če bomo bolj konkurenčni, bomo dobili dodatna delovna mesta. Zdaj je, kljub spremenjeni zakonodaji, težko odpustiti delavce, in to nas nekaj stane. Zato predlagamo, da bi zavod za zaposlovanje prevzel funkcijo agencije, kjer bi podjetja dobila delavce, jih zaposlila in ko jih ne bi več potrebovala, vrnila. Država pa bi morala poskrbeti, da ljudje v času brez dela ne bi bili čisto brez dela. Tako imajo to urejeno drugje. Če bi podjetniki, mali in veliki, brez strahu zaposlili delavca, je v tem trenutku gotovo 20 tisoč novih delovnih mest.

Drugo je, da preprečimo stečaje, ki še grozijo. Pri tem imam zelo preprosto pot, da upniki prevzamejo upravljanje in lastnino podjetja ter poskrbijo, da se stvari, ki so v podjetju dobre, peljejo naprej. Na tak način poskrbijo tudi za svoje terjatve. S tem bi ohranili veliko delovnih mest in dobili tudi nova.

Omenili ste že mlade, ki se, kot ste zapisali v programu stranke, kažejo kot največji poraženci krize. Obljubljate jim priložnosti za študij, delo in rešitev stanovanjskih težav. Študentov je v Sloveniji glede na evropsko povprečje dovolj, kako pa jim boste izpolnili drugi dve obljubi? S tem, ko jim zagotovimo delo, jim rešujemo tudi stanovanjski problem. Mladi, ki delajo prek servisov, so praktično popolnoma ogoljufani, saj so za svoje delo zelo malo plačani. S sofinanciranjem dela in prispevkov bi se stvari obrnile na bolje. A dokler ni služb in dokler je študentsko delo rešeno na tak način, kot je zdaj, bodo mladi odhajali v tujino. Dokler ne bomo postavili dobrih gospodarskih temeljev in dosegli večje konkurenčnosti, ne bomo storili ničesar.

Najbrž se strinjate, da je javna uprava za šibko slovensko gospodarstvo pretežka. Kje vidite možnosti racionalizacije? Javna uprava je pretežka. Preveč nas je, premalo smo produktivni na raznih segmentih, imamo veliko nepotrebnih agencij in služb na določenih področjih, kjer se niti ne ve, za kaj se troši denar. Zelo veliko prostora je še, ne da bi posegali v plače. Te naj bodo spodbudne, ampak naj se dela tisto, kar je res potrebno in učinkovito, na pa da ljudje tudi po deset let čakajo na gradbeno dovoljenje in spremembe prostorskih načrtov, da okoli hodi en kup inšpektorjev in pregleduje neumnosti, ki smo jih zapisali v zgodovini. Marsikaj bi lahko ukinili ter s tem dali možnost za zaposlitev dodatnih ljudi, kjer je to potrebno. Neumno mi je, da ne moremo zaposliti dveh zdravnikov ali treh medicinskih sester, ki jih nujno potrebujemo.

Rezerve so. En del so subvencije, ki bi jih morali kompletno črtati, saj niso ničesar prinesle. Drugo je, če bi nam uspelo znižati rast javnega dolga in uspelo izkoristiti trenutke, ki se ponujajo že zdaj, da bi določene kredite reprogramirali in bi se strošek obresti začel zniževati.

V javni upravi je dilema tudi enotni plačni sistem, ki ga je vpeljal nekdanji predsednik Državljanske liste. Bi se sami lotili njegovih sprememb? To je zelo problematično področje in bi se sprememb lotil zelo previdno. Z enotnim plačnim sistemom je bil verjetno storjen korak v pozitivno smer in so se določena izhodišča poenotila, a so pri tem nastale nove razlike. Je pa sistem zelo zapleten in marsikateri delavec se težko loti izračuna svoje plače, problematično je tudi, da je uravnilovka prevelika.

Kaj pa kot štirikratni župan občine Žiri menite o velikem številu občin? Seveda jih je preveč. Vedno sem govoril, da je bilo dovolj 56 nekdanjih upravnih enot. A sem na lastni koži izkusil, kako je širjenje potekalo. S povečevanjem števila občine je šlo na periferijo in podeželje več denarja, saj so običajno središča občin zadržala večji del investicijskih sredstev. V Žireh smo kot samostojna občina imeli petkrat več teh sredstev kot prej, ko smo bili del občine Škofja Loka, pa smo bili med večjimi krajevnimi skupnostmi. Združevanje občin je zato treba izpeljati s spodbujanjem povezovanja, da bodo občine to same dosegle, če ne programsko, pa zaradi racionalizacije poslovanja.

Pred parlamentarnimi volitvami 2011 je DL kot nova stranka s pretežno novimi obrazi obetala veliko, zdaj ji volilne napovedi ne kažejo niti uvrstitve v parlament. Kje je zagrešila? Eno je, da se nismo znali pohvaliti in ljudem povedati, kaj smo naredili dobro za Slovenijo. Po drugi strani je kriv tudi prehod iz ene koalicije v drugo, saj ljudje ne marajo takih odločitev.

V preteklem mandatu je bila DL del ene in druge vladne koalicije. Sami ste bili sicer proti izstopu iz Janševe koalicije. S kom bi šla DL v koalicijo pod vašim vodstvom? Moralni pomisleki so mi bili manj pomembni kot delovanje države. Bil sem zelo nesrečen, ko se je to zgodilo, saj smo s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem pripravili nekaj zelo pomembnih zakonov, ki bi bistveno spremenili življenje v tej državi. Če si se odločil, da boš z nekom štiri leta sodeloval, potrpi.

Sicer sem popolnoma odprt za sodelovanje s komerkoli, ne glede na barvo. V šali rečem, da tudi s hudičem, če je to dobro za državo. V razne igrice pa se ne bi spuščal. Nič ne rečem, da ni prav, a ni mi logično, da gre predsednik največje stranke štirinajst dni pred volitvami v zapor. Kdo in na kakšen način si je to zamislil, da tako sovpada? To ni naključje. Ljudje sklepajo drugače in bodo žrtev vedno nagradili z velikim številom glasov, tako da ni dileme, kdo bo zmagovalec volitev.

Vaša napoved volilnega izida? Ne razmišljam o tem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin