Bojan Kekec: Vodenje novomeške občine že nekaj časa poteka stihijsko in brez prave vizije

Bojan Kekec je 49-letni magister inženir energetike in kandidat stranke SDS za župana Novega mesta, ki je v preteklosti vodil novomeško Komunalo. Kot je poudaril, bo v primeru zmage na volitvah njegova prioritetna naloga hidravlična izboljšava vodovodnih sistemov pitne vode s sanacijo vodarn.

Kako ocenjujete trenutne razmere oziroma stanje v občini Novo mesto? Stanje v MO Novo mesto v smislu razvoja občine in kakovosti življenja še zdaleč ni tako, kot bi si ga občanke in občani gospodarsko najuspešnejše občine želeli in tudi zaslužili. Zastali so vsi pomembni trajnostni projekti, kot sta oskrba s pitno vodo in CEROD 2, nasedel je projekt nove športne dvorane, staro mestno jedro zamira, avtobusna postaja je v izredno slabem stanju in še bi lahko našteval.

Vodenje občine že nekaj časa poteka stihijsko in brez prave vizije, zato so po mojem mnenju nujne korenite spremembe.

Zakaj menite, da ste ravno vi pravi kandidat, in zakaj ste se odločili, da vstopite v boj za županski stolček? Novo mesto je v zadnjem mandatu izgubilo nekaj velikih razvojnih priložnosti, in to predvsem na račun slabega vodenja lokalne skupnosti. Mestu je treba vrniti status regijskega, gospodarskega, izobraževalnega in kulturnega središča Dolenjske. Novo mesto potrebuje župana, ki bo v aktivno vodenje lokalne politike vključil kreativne ljudi, obenem pa bo znal delovati povezovalno.

Medstrankarsko, medgeneracijsko in zlasti v interesu vseh prebivalcev, tako mestnih kot okoliških. Iskreno rečeno, prav to smo v naši občini do zdaj najbolj pogrešali. In to je tudi največji motiv, da sem se odločil za kandidaturo.

Katere bodo vaše prednostne naloge, ki se jih boste lotili kot župan? Najprej bo potrebna temeljita sanacija občinskih financ, kar je osnova, da se vsi nasedli projekti ponovno zaženejo. Ob tem je po mojem mnenju nujna tudi boljša organizacijska oblika lokalne javne uprave, tako občinske javne uprave, javnih podjetij kot tudi vseh 20 javnih zavodov. Od projektnega dela pa bo imela prioriteto oskrba s pitno vodo, saj je treba vodo v Novem mestu prekuhavati že več kot sto dni na leto, kar je za današnji čas nedopustno. Gradnja obeh glavnih vodarn bo zato prva prioriteta. Imamo pa v našem programu nabor desetih projektov, ki smo si jih zadali v tem mandatu.

Kje menite, da so neizkoriščene priložnosti in prednosti Novega mesta? Novo mesto ima poleg dobro razvitega gospodarstva tudi izjemne naravne danosti. Veliko več se da narediti na področju turizma, obogatiti ponudbo z bogato kulturno in naravno dediščino, nujno je treba urediti staro mestno jedro, zgraditi novo tržnico in avtobusno postajo, kljub uspešnim velikim podjetjem zanemarjamo razvoj malega podjetništva, saj nimamo urejene niti ene komunalno opremljene industrijsko-obrtne cone, podeželje pa je treba bolj povezati z mestom.

Kako boste reševali težave s proračunom in zagotovili denar za izvedbo projektov? Verjetno bo izredno pomembno predvsem črpanje evropskih sredstev? Kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Mestna občina Novo mesto ima bistveno boljša finančna izhodišča od preostalih občin v Sloveniji, vendar tega ne zna izkoristiti. Za izvajanje nalog občine porabimo skoraj sedem milijonov evrov več, kot je izračunana primerna poraba, kar je skrajno neracionalno. Zadolžitev občine znaša okrog 13 milijonov evrov, največja težava pa je nenamenska poraba prihodkov, saj bi ta sredstva morali nameniti razvoju, ne pa pokrivanju tekočih stroškov. Pri črpanju evropskih sredstev nismo bili najbolj uspešni, saj smo v tem mandatu končali le centralno čistilno napravo. Izkušenj s področja črpanja evropskih sredstev imam dovolj, da naredimo bistven napredek v tej smeri.

Kako se boste lotili romske problematike? Kje vidite morebitne rešitve? Predvsem me zanima težava, ki se pojavlja v osnovnih šolah, kjer zahtevajo enakomernejšo porazdelitev romskih otrok. Romska problematika je v Novem mestu zelo pereča in jo občina brez aktivnega sodelovanja države sama ne more rešiti. Največja težava se kaže v urejanju bivalnih razmer, izobraževanju, vključevanju v družbo in predvsem zaposlovanju. Težava je tudi v napačni socialni politiki, ki je za zaposlovanje Romov izrazito nestimulativna. Včasih tudi nočejo sprejeti dela, ker potem izgubijo socialno pomoč.

Rešitev vidim v socialnem podjetništvu, prek katerega bi se lahko opravljalo veliko nalog, ki jih občina oddaja na trgu. Enakomerna porazdelitev romskih otrok po šolah se mi zdi primerna rešitev v smislu boljšega vključevanja v družbo in tudi boljšega učnega uspeha.

Univerza v Novem mestu je zagotovo nekaj, kar si ljudje še posebej želijo, saj bo to prineslo svež veter v Rudolfovo mesto. Kako nameravate pospešiti aktivnosti za ustanovitev univerze? Univerzo podpiram in Novo mesto si jo tudi zasluži. Trenutno je aktualna lokalna politika vse te aktivnosti zaustavila. Odločitev o nadaljnjem razvoju bo sprejel občinski svet v novi sestavi. Pri tem je najpomembneje, da se pri fakultetah uveljavijo programi, ki jih gospodarsko močna občina potrebuje. Bo pa seveda nadaljnja realizacija projekta odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev občine. Če bosta država in dolenjsko gospodarstvo pri tem pokazala večji interes, bo ta projekt veliko prej izvedljiv.

Pogovarjala sem se z nekaterimi občani, ki so izpostavili, da staro mestno jedro počasi, a vztrajno umira. Kakšni bodo vaši ukrepi za oživitev mestnega jedra? Oživitev mestnega jedra je treba urejati premišljeno in postopoma. Najprej je treba urediti mirujoči promet in zgraditi novo parkirno hišo, s katero bi lahko parkiranje avtomobilov umaknili z Glavnega trga. S tem bi se sprostilo kar nekaj prostora.

Posodobiti je treba mestno tržnico, obnoviti Narodni dom in zagotoviti boljšo turistično ponudbo. Predvsem pa so v mestu potrebne nove kulturne vsebine, ki bodo pritegnile več ljudi. Razmisliti bi morali tudi o zapori prometa čez konec tedna, kar bi mesto naredilo prijaznejše.