Četrtek, 16. 12. 2021, 19.53
2 leti, 4 mesece
Boj za RTVS: Zorčič ubranil Baškoviča (SD) in Tomšiča (SD)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,52
63
Brez poslancev SDS, NSi, SMC in SNS je državni zbor nocoj opravil še zadnja glasovanja. Poslanci teh strank so namreč protestno zapustili dvorano, ker je predsednik Igor Zorčič (nepovezani) odločil, da ne bo dovolil glasovanja o predlogu mandatno-volilne komisije o tem, kdo bodo poslej zastopniki strank v programskem in nadzornem svetu RTVS. Glasovanje je Zorčič onemogočil, ker bi mandate izgubila sedanji predsednik programskega sveta RTVS Ciril Baškovič (SD) in zdaj predsednik nadzornega sveta RTVS Danilo Tomšič (SD). Zastopani pa ne bi bili niti stranki LMŠ in Levica. Predlagani so bili le zastopniki SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS.
Zorčič je glasovanje onemogočil z razlago, da novi zastopniki ne bodo odsevali razmerij moči strank v državnem zboru, kar zahteva zakon. Na to je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. A zakon so stranke, ki bi bile zdaj prizadete, v preteklosti kršile same, ko so zavračale, da bi bila v nadzornem in programskem svetu RTVS zastopana daleč največja vladna stranka (pred tem pa največja opozicijska) SDS. Pravilo, da je treba upoštevati moč strank na volitvah, so iste stranke, ko so imele večino, namerno in večkrat kršile. Pri programskem in nadzornem svetu.
V tretjem poskusu vendarle sklepčni
Kljub ostrim protestom iz vladnih strank, da predsednik državnega zbora Zorčič ne sme onemogočiti odločanja o kandidatih, je ta vztrajal. Po protestnem odhodu poslancev SDS, NSi, SMC in SNS je nekaj časa kazalo, da bo zbor zaradi nesklepčnosti razpadel. Dvakrat je prisotnost prijavilo le 45 poslancev. V tretjem poskusu (zadnjem pred razpadom) pa jih je bilo 46 in so lahko izpeljali še zadnja glasovanja.
Že pred tem zapletom je državni zbor na predlog SDS na naslednjo sejo prestavil izbiranje predstavnikov civilne družbe v programskem svetu RTVS, kjer je za izvolitev nujna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Koalicija je glasovanje prestavila zaradi bolezni Dušana Verbiča (SMC-Konkretno), zaradi česar ji je manjkal en glas. Ali bodo civilno družbo v programskem svetu RTVS zastopali Mitja Čander, Juri Pavel Emeršič, Peter Gregorčič, Ivan Kramberger, Žiga Kušar, Klara Remec, Jelka Stergel in Matevž Tomšič, bo državni zbor odločal na naslednji seji. Pri predstavnikih strank pa bi zadoščala navadna večina in če Zorčič glasovanja ne bi onemogočil, bi bili v programski svet izvoljeni Dejan Cesar (DeSUS), Anuša Gaši (SMC), Vane Gošnik (SNS), Jožef Jerovšek (SDS) in Maja Lapornik (NSi), za nadzornike pa Tamara Valič Besednjak (SDS), Janez Čadež (NSi), Metka Čobec (SMC), Romana Fišer (DeSUS) in Alenka Vodončnik (SNS). A se to ni zgodilo.
Ni čisto jasno, kako bodo v državnem zboru rešili zaplet, potem ko je Zorčič kar sam ukinil predlog mandatno-volilne komisije. Podobnih primerov doslej ni bilo.
Zorčič: Tega ne bom dal na ...
Da bo glasovanje onemogočil, je Igor Zorčič pojasnil tako.
Predsednik DZ Igor Zorčič (nepovezani): "To je zakon, ki bistveno vpliva na javni servis, ne nazadnje na svobodo poročanja, na svobodo medijev, zato mislim, da ga moramo upoštevati in presojati v neki posebni luči. Torej zakon določa, da pet članov imenuje državni zbor, pri čemer mora v največji mogoči meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru. (...) Če zakon veleva, da moramo v največji mogoči meri upoštevati zastopanost strank, izhaja, da druga največja stranka iz opozicije, tretja največja stranka, četrta največja stranka, šesta, sedma, če se ne motim, malo se spreminja velikost strank, nimajo svojega zastopnika. 43 poslank in poslancev v tem državnem zboru nima svojega predstavnika v programskem svetu in v nadzornem svetu glede na to, kar je bilo izglasovano na mandatno-volilni komisiji. In moram reči, da se mi zdi to izjemno problematično. Glede na to, da zakon ne daje nekih posebnih pooblastil predsedniku državnega zbora, da posega v tisto, kar je odločila mandatno-volilna komisija, sem se pa vseeno odločil, da ima na podlagi 59. člena predsednik državnega zbora vendarle pristojnost pri sklicu seje uvrstiti točke na dnevni red, in jaz, če bi imel takšno mnenje zakonodajno-pravne službe prej, moram reči, da te točke ne bi uvrstil na dnevni red. Iz tega izhaja, da te zadeve ne bom dal na glasovanje in bom to točko zaključil."
Tanko: To je avtokracija ...
Da Zorčič tega ne bi smel storiti, pa je Jože Tanko opozoril tako.
Podpredsednik DZ Jože Tanko (SDS): "O umiku oziroma preložitvi točke dnevnega reda se glasuje. In če ne boste vi kot predsednik državnega zbora spoštovali osnovnih stvari, kot so o tem, kdo presoja, v kakšni fazi, o kakšni stvari, potem pomeni to popolno avtokracijo. Državnega zbora ne potrebujemo več, o vsem bo odločal predsednik Igor Zorčič, o tem, kaj je zakonito, o tem, kaj je ustavno, o čemer se bo glasovalo ali o čemer se ne bo in tako naprej, kdo sme sploh razpravljati in tako naprej. Skratka, glejte, to zadevo ste pripeljali v fazo popolne avtokracije in diktature."
63