Bodo poslanci zaradi sovražnega govora le stopili pred sodnika?

Kot so prepričani predlagatelji spremembe, sovražni govor ni opravičljiv pod krinko svobode govora.

Po mnenju predlagateljev spremembe ustave je treba poslansko imuniteto, ki velja po zdajšnji ureditvi, omejiti. Po zdaj veljavnih določbah poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Skupina poslancev s prvopodpisano Majo Dimitrovski (PS) pa v pobudi, ki so jo poslali predsedniku DZ Janku Vebru, predlaga, da bi se iz imunitete izvzeli primeri kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pod poslansko pobudo so podpisani poslanci PS, SD, DL, DeSUS ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Gönz. V obrazložitvi pa kot povod za takšen predlog navajajo tudi delo parlamentarne preiskovalne komisije, v okviru katerega je ena od zaslišanih prič predlagala spremembo omejitev poslanske imunitete. Predlagatelji se, kot so zapisali v pobudi, strinjajo z ugotovitvami preiskovalne komisije, med katerimi je tudi ta, da je problematika sovražnega govora v Sloveniji vezana tudi na retoriko nekaterih političnih funkcionarjev.

"Smisel svobodnega govora ni v tem, da lahko poslanci izrečejo, kar želijo, še posebej, če s tem podpihujejo sovraštvo in širijo nestrpnost. Zaradi tega, ker je poslanec varovan z imuniteto, njegov govor ne sme biti ocenjen za nič manj sovražnega in zaradi tega proti njemu mora biti sprožen kazenski postopek," so zapisali v pobudi.

Z odpravo poslanske imunitete za omenjena kazniva dejanja bo po njihovem mnenju zagotovljena višja politična kultura, državljanom pa bo omogočeno odgovornejše presojanje o primernosti, moralni in odgovornosti poslancev. Kot navajajo, je osnovni namen poslanske imunitete v zagotavljanju nemotenega delovanja parlamenta, ne pa v ščitenju neposrednega interesa poslancev kot posameznikov.