SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bodo davčne blagajne omejile sivo ekonomijo?

1

termometer

 | Foto:
Vaše spremembe ocenjujem kot logični korak naprej v davčni kulturi, pravi davčni strokovnjak iz Avstrije Marian Wakounig, njegov kolega Darko Končan pa trdi, da se s prisilo ne bo spremenilo nič.

Danes bodo poslanci predvidoma sprejeli predlog zakona o davčnih blagajnah, ki ga je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, nato pa sredi leta 2013 uvedla malce milejšo različico, s katero je le prepovedala uporabo računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.

Zakonu za zdaj nasprotuje državni svet. Če pa bo mnenje spremenil, bomo za Hrvaško postali druga država v Evropski uniji, ki ima pri izdajanju računov sistem neposrednega nadzora Finančne uprave (Furs). Davčne blagajne bodo zamenjale zdaj veljavni sistem virtualnih davčnih blagajn.

Davčne blagajne naj bi zmanjšale sivo ekonomijo "Da bi se povečala učinkovitost boja proti sivi in črni ekonomiji, je potrebna pripravljenost obeh strani – tistih, ki izdajajo račune, in potrošnikov. Zdaj hoče država s kaznimi prisiliti potrošnike, da vzamejo račun, čeprav ga ne potrebujejo," pravi davčni svetovalec Darko Končan.

"Če se ne bomo bolj ukvarjali z vzgojo, se s prisilo ne bo nič spremenilo. Če bo potrošnik, ko mu bo obrtnik rekel, da mu ne bo obračunal DDV in ne bo izstavil računa, v to privolil, nama davčna blagajna ne pomaga. Če bi raje vzgajali, bi bilo drugače," pravi Končan.

Poudarja še, da nihče ni izračunal, koliko stroškov več bo nastalo in koliko se bo zaradi davčno priznanega odhodka znižal davek na dobiček. "Več bi naredili s poudarjanjem boja proti sivi ekonomiji in vzgojo. To ne pomeni, da zakona ne podpiram, ne pričakujem pa velikih sprememb," dodaja Končan.

Koliko naj bi davčne blagajne prinesle v proračun? Vlada napoveduje od 50 do 100 milijonov več davčnih prihodkov. Ivan Simič, davčni svetovalec in nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, se tej napovedi čudi in trdi, da bi moral izplen znašati okrog 500 milijonov.

"Država in gospodarstvo govorita, da siva ekonomija pomeni od tri do devet milijard evrov na leto, zato ne vem, kako iz teh številk preračunavata davke. Če vzamemo nižjo številko, to je tri milijarde, in od tega odštejemo eno milijardo nabavne vrednosti prodanega blaga, dobimo davčno osnovo dve milijardi evrov. Če od tega obračunamo naslednje štiri osnovne davčne obveznosti (DDV po 22- oziroma 9,5-odstotni stopnji, davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, op. p.), dobimo 645 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov, ne od 50 do 100 milijonov," trdi Simič.

Kakšni so učinki na Hrvaškem? Na Hrvaškem so ob glasnem nasprotovanju obrtnikov zelo podoben sistem uvedli januarja 2013. Po prvem letu davčnih blagajn se je izkazalo, da se je v proračun nateklo 18 odstotkov več davkov.

Hrvaški gostinci, trgovci in odvetniki so tako po podatkih hrvaške davčne uprave prijavili za dobro milijardo evrov več prometa v gotovinskem poslovanju kot leta 2012. Gostinci so zabeležili za 40 odstotkov več prometa, trgovci 14, odvetniki pa slabih pet odstotkov več kot v letu pred uvedbo davčnih blagajn.

Zakaj Avstrijci (še) nimajo tako strogega sistema V Avstriji so pred kratkim uvedli sistem, kot smo ga v Sloveniji poznali do zdaj, to je sistem virtualnih davčnih blagajn, ki onemogočajo naknadno spreminjanje podatkov računa oziroma naknadno brisanje računov.

"V Avstriji nikoli nismo imeli davčnih blagajn. To, kar imamo zdaj, je minimalni kompromis. Strožjega sistema nimamo, ker so lobiji premočni. Pritisk gospodarstva je neznosen. Že ta korak je velika sprememba za avstrijsko davčno kulturo. Nihče pa ne izključuje, da sistema, kot ga zdaj uvaja Slovenija, ne bomo prevzeli po dveh, treh, štirih letih," pravi Marian Wakounig, davčni strokovnjak v Avstriji in nekdanji svetovalec slovenske vlade. "Vaše spremembe pa vidim kot logični korak naprej v davčni kulturi."

Očitki opozicije V poslanski skupini SMC trdijo, da se bo s tem ukrepom zmanjšala siva ekonomija, medtem ko se v SDS in NSi s tem ne strinjajo. Opozarjajo namreč, da je glavna težava pri tistih, ki računov sploh ne izdajajo, tega pa davčne blagajne ne rešujejo.

Poslanska skupina SDS je vložila tudi amandma, da bi bila iz sistema izvzeta plačila s karticami, a je bil zavrnjen.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin