Petek, 30. 8. 2019, 15.01
5 let, 3 mesece
Bo Tonin padel Šarcu v objem?
"Sodelovanje z NSi se mi zdi povsem verjetno. Šarec je v zadnjem letu že večkrat pokazal, da se ne dovoli izsiljevati, in tako bo tudi tokrat," napoveduje politični analitik Andraž Zorko. Če je lahko z vlado "projektno" sodelovala Levica, lahko tudi NSi, je prepričan.
Levica, ki z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosom v obvezno zavarovanje pogojuje podporo proračunu, ima pravico izvajati svojo politiko tako, kot misli, da je prav, se je na zadnji ultimat Levice odzval premier Marjan Šarec. A jo je za primer, če se bo odločila za prekinitev sodelovanja z vlado, spomnil na izjavo izpred leta dni: Ko se ena pot zapre, se odpre druga. V tem primeru Levica ne bo smela biti užaljena, jim sporoča.
Z njim se strinjajo tudi vsi koalicijski partnerji, ki v izsiljevanje Levice ne nameravajo privoliti.
Podoben položaj se je pojavil junija letos, ko je Šarčeva vlada prodala Abanko. Ta poteza je naletela na velik odpor Levice. Luka Mesec je takrat celo dejal, da ne vidi več nobenega smisla v sodelovanju z vlado, a ga kljub temu ni končal.
Tonin bo vse pojasnil prihodnji teden
Ali bo sprejetje proračuna ura resnice za obstanek vlade, bo odvisno od Šarčevih spretnosti, saj si mora pač zagotoviti dovolj veliko podporo poslanskih glasov. Na vprašanje, ali zapiranje ene poti in odpiranje druge za Šarca že pomeni pogovore z NSi, je ta odvrnil, da je vse odvisno od razvoja nadaljnjih dogodkov. Kaj se dogaja?
Matej Tonin je krmilo stranke lani prevzel iz rok Ljudmile Novak, nedavno pa napovedal krmarjenje po sredini. Prvak NSi Matej Tonin je pred dnevi napovedal repozicioniranje stranke na sredino. Sredinskost zanj med drugim pomeni, da lahko združuješ programske elemente levice in desnice. Prav tako si želijo postati vključevalna stranka. Čeprav je Mesec po prodaji Abanke dejal, da vlado vleče v desno, so trenutne politike vladne koalicije po Toninovem mnenju globoko na levi. Kako bodo Toninovi torej sodelovali s Šarčevo vlado?
Šarec si ne bo dovolil izsiljevanja
Tonin nam na vprašanje, ali so v stranki že prejeli morebitna znamenja vladajoče koalicije o podpori, ni želel odgovoriti. "Vse v zvezi s trenutnim političnim dogajanjem bom pojasnil na novinarski konferenci prihodnji teden," je bil jedrnat Tonin. Ali to pomeni, da so se dogovori že začeli oziroma so celo v sklepni fazi?
"Sodelovanje z NSi se mi zdi povsem verjetno. Šarec je že večkrat v zadnjem letu pokazal, da si ne dovoli izsiljevati, in tako bo tudi tokrat," napoveduje politični analitik Andraž Zorko.
"Paradoksalno je, da smo s prvo manjšinsko vlado v Sloveniji dobili vlado, ki ima v resnici zelo širok manevrski prostor za udobno vladanje," pojasnjuje politični analitik Andraž Zorko. To utemeljuje z javno oznanjenim premikom NSi proti sredini in nadaljnjim distanciranje od stranke SDS. "To bi lahko imelo za logično posledico sodelovanje z vlado, ki se deklarira kot sredinska, še posebej, ker bi s tem iz igre potisnili Levico. Dejstvo je, da vlada za neovirano delovanje potrebuje proračun, tega pa ne bo brez podpore Levice, NSi ... Ali pa SNS," opozarja Zorko in spomni, da se je Zmago Jelinčič že večkrat izkazal kot priročen prinašalec glasov, ko je bilo to potrebno.
Če je z vlado lahko "projektno" sodelovala Levica, lahko tudi NSi
Po Zorkovem mnenju politična sredina kot takšna sploh ne obstaja. Lahko si sredinsko levi ali sredinsko desni, sicer pa v sredini ni nič. Ključni dve dimenziji, ki določata ideološko pozicijo neke stranke, sta stališče do vloge države in reguliranja trga na eni ter odnos do človekovih pravic na drugi strani, pojasnjuje.
"Če glede na ti dve dimenziji razvrstimo volivce posameznih strank, so še najbližje sredini stranke, kot so LMŠ, SAB, SD in DeSUS, torej večina vladne koalicije, a vse jasno in očitno levo od čiste sredine. Desno od sredine sta na primer NSi in SMC, katerih volivci so tako rekoč na isti liniji, ko govorimo o vlogi države v gospodarstvu, pa precej narazen, ko je govora o človekovih pravicah. Če je bilo torej mogoče sodelovanje te vladne koalicije z Levico, bi bilo v tem pogledu mogoče tudi z NSi.
Če je lahko z vlado 'projektno' sodelovala Levica, lahko tudi NSi. Morda paradoksalno, a s prvo manjšinsko vlado smo v Sloveniji dobili vlado, ki ima v resnici zelo širok manevrski prostor za udobno vladanje," pojasnjuje Zorko.
Koalicija misli resno
Analitik je prepričan, da koalicija z včerajšnjim – precej ostrim – odzivom na pogojevanje Levice misli resno. Vprašanje je torej le še, kako resno s pogojevanjem misli Levica. "Zadnje vladno obdobje zaznamujejo različne kombinacije pri glasovanjih, zato ne bi bilo nič presenetljivega, če bi tej vladi proračun uspelo sprejeti s kom drugim," je povedal Zorko. Zdravstveni minister Aleš Šabeder je namreč že sporočil, da bo svoj predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja predstavil predvidoma junija 2020.
Kako resno s pogojevanjem mislita Levica in njen koordinator Luka Mesec?
O menjavi vladnih prioritet Zorko ne želi govoriti, ker te tudi v prvem letu vladanja niso bile preveč izrazite. Meni, da razen manj pomembnih zakonov v enem letu nismo videli nič omembe vrednega, kar bi si lahko zaslužilo oznako uresničevanja predvolilnih obljub, kaj šele prioritetno. Pričakuje pa, da bo NSi v primeru sodelovanja poskušala udejanjiti predvsem nekatere programske točke njihovega gospodarskega programa.
V sporazumu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado je zapisano, da bo delovna skupina strank koalicije in Levice po proučitvi finančnih učinkov in le, če bodo ti ukinitev dovoljevali, pripravila in do sredine septembra uskladila del sicer novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje.
Šarec je poudaril, da Levica ne pove, da v sporazumu piše, da bodo dopolnilno zavarovanje ukinili, če bo finančno vzdržno oziroma če bo finančni položaj to dopuščal. Prav tako je navedeno, da bo zakon pripravila delovna skupina, ne Levica, je spomnil Šarec.
"Če minister za zdravje in minister za finance, ki sta opremljena s podatki, pravita, da to ne pije vode, potem ne pije vode. Ne vem, kje bomo kar iz zraka dobili 500 milijonov evrov, so pa še druga nerazjasnjena vprašanja," je poudaril.
44